Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ndalapatela efyuululo loye mokuninga omatokolo e li pandunge

Ndalapatela efyuululo loye mokuninga omatokolo e li pandunge

“Tileni owii, dameni ouwa.” — ROM. 12:9.

1, 2. (a) Oshike she ku kwafela u ninge etokolo lokulongela Kalunga? (b) Omapulo e na sha nefyuululo letu elipi taa ka nyamukulwa moshitukulwa eshi?

OVANHU omamiliyona ova ninga etokolo li li pandunge eshi va hoolola va longele Jehova Kalunga nokushikula filufilu oshihopaenenwa shaJesus Kristus. (Mat. 16:24; 1 Pet. 2:21) Katu na okutala ko eliyapulo letu li li oshinima shanafangwa. Etokolo letu inatu li ninga ashike konima eshi twa konakona omishangwa dinini nokushiiva omahongo opehovelo. Ponhele yaasho, otwa konakona Ombibeli noukeka nokupameka eitavelo letu mefyuululo olo Jehova a udaneka. Efyuululo olo ote ke li pa ava tava twikile okulihonga kombinga yaye noyaJesus Kristus. — Joh. 17:3; Rom. 12:2.

2 Opo tu kaleke po ekwatafano letu liwa naJehova, otu na okuninga omatokolo oo tae mu hafifa. Onghee hano, oshitukulwa eshi osha nyamukula omapulo aa a fimana: Efyuululo letu oshike? Otu na oku li tala ko ngahelipi? Ongahelipi hatu dulu okukala noushili kutya otwa pewa efyuululo letu. Oshike tashi ke tu kwafela tu ninge omatokolo e li pandunge?

EFYUULULO LETU OSHIKE?

3. (a) Efyuululo lilipi tali ka pewa ovavaekwa? (b) Efyuululo lilipi tali ka pewa “eedi dimwe”?

3 Ovakriste vanini ova teelela va ka pewe efyuululo lavo lomwenyo ihau fi meulu. Otava ka kala ve na oufembanghenda we likalekelwa woku ka pangela pamwe naKristus mOuhamba waye. (1 Pet. 1:3, 4) Opo va ka mone efyuululo olo, ove na ‘okudalululwa.’ (Joh. 3:1-3) Ndele mbela ongahelipi shi na sha novanhu omamiliyona, “eedi  dimwe” daJesus, odo hadi longo pamwe novavaekwa moilonga yokuudifa onghundana iwa yOuhamba waKalunga? (Joh. 10:16, NW) Eedi dimwe otadi ka pewa osho sha li inashi pewa Adam naEva, omwenyo waalushe moparadisa kombada yedu omo itamu ka kala nande okumona oixuna, efyo ile oluhodi. (Eh. 21:1-4) Nomolwaasho, Jesus okwa li a udanekela omukolokoshi umwe oo a li a valelwa pamwe naye a ti: ‘Oshili handi ku lombwele nena tuu eli, oto ka kala pamwe naame mOparadisa.’ — Luk. 23:43.

4. Omanangeko noupuna elipi hatu hafele paife?

4 Nokuli nopaife, ohatu hafele omanangeko noupuna e na sha nefyuululo letu. Molwaashi otu na eitavelo ‘mekulilo laJesus Kristus,’ otu na ombili yokomutima notu na ekwatafano lopofingo naKalunga. (Rom. 3:23-25) Otu na eudeko lomoule lomaudaneko makumwifi oo e li mEendjovo daKalunga. Shikwao vali, otwa hafa neenghono eshi tu li oshitukulwa shoumwainafana womounyuni aushe. Oshi li yo oufembanghenda okukala tu li Eendombwedi daJehova, nomolwaasho twa lenga efyuululo letu lopamhepo.

5. Satana oha kendabala okuningila shike oshiwana shaKalunga, noshike tashi dulu oku tu kwafela tu henuke eemwiyo daye?

5 Opo tu ndalapatele efyuululo letu, otu na okulungamena eemwiyo daSatana. Satana okwa kala ta kendabala okunwefa mo oshiwana shaKalunga shi ninge omatokolo ehe li pandunge opo shi kanife efyuululo lasho. (Num. 25:1-3, 9) Molwaashi oku shii kutya oku li pokuxulifwa po, ota kendabala noudiinini opo e tu yeleke tu nyone. (Lesha Ehololo 12:12, 17.) Ndele ngeenge otwa hala “okufikamena omakonda omuyelani,” otu na okukala alushe twa lenga neenghono efyuululo letu. (Ef. 6:11) Ohatu dulu okulihonga oilihongomwa ya fimana monghedi omo omonamati watatekulululwa Isak, Esau, a li a tala ko efyuululo laye.

INO KALA WA FA ESAU

6, 7. Esau okwa li lyelye, nefyuululo lilipi a li ta dulu okupewa?

6 Omido 4 000 lwaapo da pita, Isak naRebekka ova li va dala eehamba, Esau naJakob. Ounona ovo eshi va kula ova ka kala ve na omaukwatya noilonga ya yoolokafana. “Esau okwa ninga omukongo omukongoelela, omulumenhu a hokwa ofuka. Ndelenee Jakob okwa li omulumenhu e hole ombili, a hokwa okukala peumbo.” (Gen. 25:27) Omutoloki wOmbibeli umwe wedina Robert Alter okwa popya kutya oshitya shOshiheberi osho sha tolokwa “ombili,” “otashi ulike koudiinini ile okuhenondjo.”

7 Eshi Esau naJakob va li ve na omido 15, xekulu Abraham okwa fya, ndele Jehova ka li a dimbwa eudaneko olo a li a udanekela Abraham. Lwanima, Jehova okwa ka endulula osho a li a udanekela Abraham eshi a li a lombwela Isak kutya oiwana aishe yokombada yedu otai ka nangekwa noupuna moludalo laAbraham. (Lesha Genesis 26:3-5.) Eudaneko olo otali ulike kutya Messias, oo e li ‘oludalo’ lidiinini olo la udanekwa muGenesis 3:15, okwa li ta ka dja mepata laAbraham. Esau okwa li e na oufemba wokuwanifilwa eudaneko olo, molwaashi oye a li oshiveli shaIsak. Esau ka li tuu e na efyuululo la denga mbada! Ndele mbela okwa li ngoo a lenga efyuululo la tya ngaho?

Ino efa nande osha shi nyone po efyuululo loye lopamhepo

8, 9. (a) Esau okwa li a ninga etokolo lilipi li na sha nefyuululo laye? (b) Konima yomido donhumba, Esau okwa ka didilika mo shike shi na sha netokolo laye, nokwa li e linyenga ngahelipi?

8 Efiku limwe eshi Esau a dja koukongo, okwa hanga Jakob a “paka po eendya.” Esau okwa li a pula Jakob e mu pe mo a ti: ‘Pe nge ndi lye paife ei itilyana, osheshi onda loloka.’ Jakob okwa ti: “Tu lande paife oushiveli woye.” Mbela Esau okwa li a ninga po shike? Okwa ti kutya oushiveli kau na eshi tau mu kwafa nokwe u yandja po a pewe okayaxa komakunde. Jakob okwa li a pula Esau a ninge eano opo a shilipaleke kutya ote mu landifa po ngoo shili  oushiveli waye, a ti: “Anene nge paife.” Esau okwa li a yandja po oushiveli waye nopehe na okwoongaonga. Opo nee, “Jakob okwa pa Esau omungome nomakunde. Ndele ye ta li ndee ta nu, ta fikama ndee ta di po. Osho ngaha Esau okwa dina oushiveli waye.” — Gen. 25:29-34.

9 Omido donhumba da ka landula ko, eshi Isak a li e wete kutya oku li pokufya, Rebekka okwa li a ninga omalongekido opo a shilipaleke kutya Jakob okwa pewa oushiveli oo a li a landa kuEsau. Eshi Esau e ke shi didilika mo kutya mboli okwa ninga etokolo lihe li pandunge eshi a landifa po oushiveli waye, okwa indila Isak ta ti: ‘Tate, nangeke nge yo noupuna! Ove ino fiila nge po enangeko noupuna nande limwe?’ Eshi Isak e mu lombwela kutya ita dulu okunyekululula Jakob enangeko noupuna olo e mu pa, “Esau okwa lila pombada.” — Gen. 27:30-38.

10. Jehova okwa li a tala ko ngahelipi Esau naJakob, nomolwashike?

10 Oshike hatu lihongo mehokololo olo shi na sha noikala yaEsau? Okwa li a ulika kutya okwa fimaneka omahalo aye opambelela shi dulife omanangeko noupuna oo Jehova a li e mu udanekela e na sha nefyuululo laye. Esau ka li a lenga oushiveli waye nosha yela kutya ka li e hole shili Kalunga. Kakele kaasho, Esau ka li a diladila kutya etokolo laye ola li tali ka kuma ngahelipi oludalo laye. Ashike Jakob ye okwa li a lenga neenghono efyuululo laye. Pashihopaenenwa, Jakob okwa li a katuka metwokumwe nomalombwelo ovadali vaye eshi a konga omukulukadi. (Gen. 27:46–28:3) Molwaashi Jakob okwa a ninga etokolo la tya ngaho olo tali pula elididimiko nokuninga omaliyambo, okwa ka ninga xekulululwa yaMessias. Mbela Jehova okwa li a tala ko ngahelipi Esau naJakob? Jehova okwa li a popya okupitila momuprofeti Malakia ta ti: ‘Onda li ndi hole Jakob, ndele onda li nda tonda Esau.’ — Mal. 1:2, 3.

11. (a) Omolwashike Ovakriste tava dulu okulihonga mo sha mehokololo laEsau? (b) Omolwashike eshi Paulus a popya eenghatu daEsau, a popya yo oluhaelo?

11 Ovakriste kunena otava dulu ngoo okumona ouwa mwaasho Ombibeli ya popya shi na sha naEsau? Heeno! Omuyapostoli Paulus okwa londwela ovaitaveli vakwao va kale va lungama “opo pa ha kale nande umwe omuhaeli ile omukenouyuki ngaashi Esau, ou a landele po oushiveli waye okulya kumwe akuke.” (Heb. 12:16) Otwa pumbwa okulihonga mo sha melondwelo olo. Otu na okukala tu na olupandu loinima iyapuki opo tuha dulwe eenghono komahalo opambelela ndele hatu kanifa efyuululo letu lopamhepo. Ndele mbela omolwashike eshi Paulus a popya eenghatu daEsau, a popya yo oluhaelo? Omolwaashi ngeenge omunhu okwa efa omahalo opambelela e mu pangele ngaashi Esau a li a ninga, otashi ke mu twala momanyono ngaashi oluhaelo ndele ta kanifa efyuululo laye.

 LONGEKIDA OMUTIMA WOYE PAIFE

12. (a) Satana oha kendabala ngahelipi oku tu yeleka? (b) Oihopaenenwa yopamishangwa ilipi tai dulu oku tu kwafela ngeenge hatu ningi omatokolo a kwata moiti?

12 Tu li ovapiya vaJehova, ohatu ningi keshe osho hatu dulu opo tu henuke eenghalo odo tadi tu yeleke tu ye moluhaelo. Nongeenge ope na umwe oo te tu yeleke, otu na okwiilikana kuJehova Kalunga opo tu dule okukondjifa eyeleko la tya ngaho. (Mat. 6:13) Ohatu kendabala okutwikila okukala ovadiinini mounyuni ou wa kolokosha, ndele Satana ota kendabala alushe okunghundipaleka ekwatafano letu naJehova. (Ef. 6:12) Ondiaboli, oyo i li kalunga kounyuni ou, oi shii nghee i na oku tu yeleka opo i tu ningife tu liyandje komahalo etu opambelela. (1 Kor. 10:8, 13) Pashihopaenenwa, diladila nee ngeno to yelekwa u wanife po omahalo oye onhumba monghedi inai koshoka. Mbela oto ka ninga po shike? Mbela oto ka ninga ngaashi Esau oo a li e liyandja diva keyeleko? Ile oto ka kondjifa eyeleko olo nokuya onhapo ngaashi omona waJakob, Josef, a li a ninga eshi a li ta yelekwa komukulukadi waPotifar? — Lesha Genesis 39:10-12.

13. (a) Ongahelipi vahapu kunena va katuka ngaashi Josef, nongahelipi vamwe va katuka ngaashi Esau? (b) Oshike tu na okuninga opo tuha katuke ngaashi Esau?

13 Ovamwatate novamwameme vahapu ova pita meenghalo omo ve na okutokola ngeenge otava ka katuka ngaashi Esau ile ongaashi Josef. Vahapu ova li va katuka pandunge nova hafifa omutima waJehova. (Omayel. 27:11) Ndele vamwe ova li va katuka ngaashi Esau nova dopa okwaamena efyuululo lavo lopamhepo. Vahapu vomwaavo hava handukilwa ile hava kondwa omudo keshe ovava va ya moluhaelo. Osha fimanenena kufye opo tu longekide omitima detu paife opo tu kale twa pama eshi hatu ka shakeneka omayeleko. (Eps. 78:8) Ohatu ka kundafana oinima ivali oyo hatu dulu okuninga opo tu lilongekidile okukondjifa omayeleko notu ka ninge omatokolo e li pandunge.

DILADILA NOKULILONGEKIDA

Okukonakona Ombibeli otaku ke tu kwafela tu kondjife omayeleko

14. Omapulo elipi tae ke tu kwafela tu ‘tile owii nokudama ouwa’?

14 Oshinima shotete osho tu na okuninga osho okudiladila shi na sha noilanduliko yeenghatu detu. Apa ngoo pe fike ohole yetu yokuhola Jehova, opo ngoo tapa ka kala olupandu letu lefyuululo letu. Ngeenge otu hole omunhu wonhumba, itatu ka kala twa hala oku mu yahameka. Ponhele yaasho, ohatu ka kendabala tuhe mu handukife. Onghee hano, otu na okukufa efimbo opo tu dilonge koilanduliko oyo tai ke tu hanga nosho yo vamwe ngeenge otwe liyandje komayeleko. Otu na okulipula kutya: ‘Mbela eenghatu dange dokuliholamwene otadi ka kuma ngahelipi ekwatafano lange naJehova? Enyono lange mbela otali ka kuma ngahelipi oukwaneumbo wetu? Otali ka kuma ngahelipi ovamwatate novamwameme meongalo? Mbela itali ka pundukifa vamwe?’ (Fil. 1:10) Ohatu dulu yo okulipula vali kutya: ‘Mbela ondi shii ngoo kutya oshinima osho nda hala okuhafela pakafimbo otashi ka etifa oilanduliko ya tya ngahelipi? Onda hala ngoo shili okukala nda fa Esau, ndi ka kale nda nyemata nokulila eshi handi ke shi mona mo kutya osho nda ninga osha puka?’ (Heb. 12:17) Ngeenge otwa dilonga komapulo oo, otashi ke tu kwafela tu ‘tile owii nokudama ouwa.’ (Rom. 12:9) Ohole yokuhola Jehova oyo unene tai ke tu kwafela tu amene efyuululo letu. — Eps. 73:28.

15. Oshike tashi ke tu kwafela tu kale twe lilongekidila eyeleko keshe nokwaamena ekwatafano letu naJehova?

15 Oshinima oshitivali osho tu na okuninga osho okulilongekida okukondjifa omayeleko. Jehova okwe tu pa omafiloshisho mahapu oo taa dulu oku tu kwafela tu lilongekidile omayeleko omounyuni ou nokwaamena ekwatafano letu naye. Omafiloshisho oo okwa kwatela mo okukonakona Ombibeli, okwoongala kwopaKriste, oilonga yokuudifa nosho yo eilikano. (1 Kor. 15:58) Efimbo keshe hatu mbubulile Jehova omitima  detu meilikano nokukufa ombinga nouladi moukalele, kungaho ohatu lilongekidile okukondjifa omayeleko. (Lesha 1 Timoteus 6:12, 19.) Otu na okuninga eenghendabala tu ninge oinima oyo ngeenge otwa hala okulilongekidila omayeleko. (Gal. 6:7) Osho osha kundafanwa metukulwa eti-2 lOmayeletumbulo.

KALA ‘NOKU DI KONGA’

16, 17. Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu ninge omatokolo e li pandunge?

16 Omayeletumbulo etukulwa eti-2 otae tu ladipike tu likole ounongo nokukulika oukwatya wokudula okudiladila. Omaukwatya oo otae ke tu kwafela tu shiive osho shi li mondjila naasho sha puka, notu pangele omahalo etu ponhele yoku a wanifa po monghedi ya puka. Ndele osho ohatu ka dula ashike oku shi ninga ngeenge otwa ningi eenghendabala nehalo liwa. Ombibeli oya divilika oushili oo eshi ya ti: ‘Omumwange, ove ngeenge ho tambula eendjovo dange noipango yange ho i tuvikile muove, opo u pakalekele omatwi oye okupwilikina ounongo nokulemena omutima woye keendunge; heeno, ngeenge ho ifana omayele, ho yelulile ondaka yoye keendunge, ngeenge to di kongo ngaashi oshisilveri ndee to shitilile ngaashi omamona a holekwa, opo nee to ka uda ko etilo lokutila Omwene nokumona eshiivo lokushiiva Kalunga. Osheshi Omwene ta yandje ounongo, mokanya kaye tamu di eshiivo neendunge.’ — Omayel. 2:1-6.

17 Ngeenge otwa ningi osho sha popiwa meevelishe odo, ohatu ka dula okuninga omatokolo opandunge. Ohatu ka dula ashike okukondjifa omayeleko ngeenge otwa efa eendjovo daJehova di vyule ounhu wetu womeni, ngeenge otwa kala hatu ilikana twa mana mo opo Kalunga e tu pe ewiliko laye nosho yo ngeenge otwa kala hatu kongo ounongo waKalunga twa fa hatu kongo omamona a holekwa.

18. Owa tokola toko okuninga shike, nomolwashike?

18 Jehova oha yandje eshiivo, eudeko, eendunge dokuyoolola nosho yo ounongo kwaavo tava ningi eenghendabala da mana mo va likole omaukwatya oo. Apa ngoo pe fike okukonga kwetu omaukwatya oo, opo ngoo tapa ka kala pe fike okweehena kwetu popepi elela naJehova. Opo nee, ekwatafano letu lopofingo naJehova Kalunga otali ke tu amena ngeenge twa taalela omayeleko. Okweehena popepi naJehova nokukala tu na etilofimaneko loku mu tila otashi ke tu amena tuha wile momanyono. (Eps. 25:14; Jak. 4:8) Ekwatafano letu naJehova nosho yo ounongo oo e tu pa ohai tu kwafele tu twikile okuninga omatokolo opandunge oo taa ka hafifa omutima waye notaa ka amena efyuululo letu.