Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 PHIHLELO

Go kwa Jehofa go Ntlišeditše Ditšhegofatšo tše Dintši

Go kwa Jehofa go Ntlišeditše Ditšhegofatšo tše Dintši

Tate o ile a hlalosa gore: “A thuto e botse gakaakang yeo re ithutago yona go Noa! Noa o ile a kwa Jehofa e bile o be a rata lapa la gagwe, ka gona ka moka ga lona le ile la phologa Meetsefula ka ge le ile la tsena ka arekeng.”

SEO ke sona se ke se gopolago ka tate ge ke be ke sa le yo monyenyane, e lego monna yo a bego a ipoeditše le yo a bego a šoma ka thata. O be a dumela kudu gore dilo di swanetše go dirwa ka toka, ka gona o ile a kgahlwa kapejana ke molaetša wa Beibele ge a be a o kwa ka 1953. Go tloga ka yona nako yeo, o ile a leka ka matla gore a fetišetše seo a bego a ithuta sona go rena. Mma o be a dikadika go tlogela metlwae ya gagwe ya Bokatholika. Eupša ge nako e dutše e eya, le yena o ile a thoma go phela ka go dumelelana le seo Beibele e se rutago.

Go be go le thata gore batswadi ba rena ba ithute le rena. Mma o be a sa kgone go bala le go ngwala gabotse gomme tate yena o be a šoma ka thata ka diiri tše ntši mašemong. Ka dinako tše dingwe o be a lapa kudu moo e lego gore o be a sa kgone go dula a phafogile nakong ka moka ya thuto. Lega go le bjalo, maiteko a gagwe ka moka a ile a atlega. Ka ge ke le yo mogolo, ke ile ka thuša ka go ruta ngwanešo le dikgaetšedi tša ka tše pedi. Seo se be se akaretša go ba ruta seo tate a bego a fela a se bolela, e lego lerato leo Noa a bego a na le lona go lapa la gagwe ka ge a be a le bontšha ka go kwa Modimo. Ke be ke tloga ke rata pego ye ya Beibele! Go se go ye kae, re be re šetše re eba gona dibokeng ka moka Holong ya Mmušo kua Roseto degli Abruzzi, e lego motse wo o lego ka lebopong la Adriatic kua Italy.

Ka 1955 ke be ke na le nywaga e 11 feela ge nna le mma re phara dithaba gomme re leba ka bodikela kopanong ya rena ya pele ya selete kua Roma. Go tloga ka yona nako yeo, ke ile ka thoma go tšea dipokano tše tše dikgolo e le e nngwe ya dikarolo tše dibotse kudu tša bophelo bja Bokriste.

Ngwageng o latelago, ke ile ka kolobetšwa gomme gateetee ka morago ga moo ka tsenela tirelo ya nako e tletšego. Ge ke be ke na le nywaga e 17, ke ile ka ba mmulamadibogo yo a kgethegilego kua Latina, yeo e lego ka borwa bja Roma, dikhilomithara tše ka bago tše 300 go tloga gae. E be e le motse o mofsa, ka gona go be go se motho yo a tshwenyegago kudu ka seo moagišani wa gagwe a ka se naganago. Nna le kgaetšedi yo ke bego ke bula madibogo le yena re be re thabišitšwe kudu ke go sepediša dipuku tše ntši tšeo di theilwego Beibeleng, eupša ka ge ke be ke le yo monyenyane ke be ke hlologela gae kudu! Lega go le bjalo, ke be ke nyaka go latela tlhahlo yeo ke bego ke e neilwe.

Letšatšing la rena la lenyalo

Ka morago ke ile ka romelwa motseng wa Milan go thuša ka ditokišetšo tša Kopano ya Ditšhabatšhaba ya 1963 ya “Ditaba tše di  Lokilego tša ka mo go sa Felego.” Nakong ya kopano, ke be ke šoma ke le moithaopi gotee le bana babo rena ba bangwe ba bantši, go akaretša le Paolo Piccioli, e lego ngwanabo rena yo mofsa yo a tšwago Florence. Letšatšing la bobedi la kopano, o ile a nea polelo e matla yeo e bolelago ka go se be lenyalong. Ke gopola ke nagana gore: ‘Ngwanabo rena yo a ka se tsoge a nyetše.’ Lega go le bjalo, re ile ra thoma go ngwalelana mangwalo gomme gwa bonagala gabotse gore re be re na le dilo tše dintši tšeo re swanago ka tšona, tše bjalo ka dipakane tša rena, go rata ga rena Jehofa le kganyogo ya rena e matla ya go mo kwa. Nna le Paolo re ile ra nyalana ka 1965.

GO KGOHLANA LE BARUTI

Ke bile mmulamadibogo wa ka mehla kua Florence ka nywaga e lesome. Go be go thabiša kudu go bona kgolo ka diphuthegong, kudukudu go bona kamoo bafsa ba gatelago pele ka gona. Nna le Paolo re be re thabela go fetša nako le bona re bolela ka dilo tša moya le go itapološa, gomme gantši boitapološo bja Paolo e be e le go bapala kgwele ya maoto. Go a kwešišega gore ke be ke rata go fetša nako le monna wa ka, eupša ke be ke bona gore bafsa bao gotee le malapa a ka phuthegong a be a holwa ke go tshwenyega ga gagwe ka bona gotee le nako yeo a e fetšago le bona.

Ke kwa ke thaba ge ke nagana ka dithuto tše dintši tša Beibele tšeo re bego re di swara. Yo mongwe wa bao re ilego ra ithuta le yena ke Adriana, yo a ilego a boledišana le malapa a mabedi ka seo a bego a ithuta sona. Malapa ao a ile a lokišetša go gahlana le moruti gore a boledišane le yena ka dithuto tša kereke tše bjalo ka Boraro Botee le thuto ya go se hwe ga moya. Go ile gwa tla baruti ba bararo sebokeng seo. Ge barutwana ba rena ba Beibele ba bapiša ditlhaloso tša baruti bao tšeo di bego di sa kwagale gabotse e bile di sa sepedišane le dithuto tše di kwagalago gabotse tša Beibele, ba ile ba lemoga gabonolo gore di a thulana. Ruri seboka seo se ile sa dira gore barutwana bao ba bone dilo ka leihlo le lengwe. Ge nako e dutše e eya, ditho tše 15 tša malapa ao a mabedi di ile tša ba Dihlatse.

Ke therešo gore lehono ditsela tša go dira boboledi di fapane le tša nakong e fetilego. Nakong e fetilego, Paolo o be a tlwaetše go ba le dikgohlano le baruti. Ke gopola se sengwe sa diboka tšeo tša go kgohlana le bona ba le pele ga sehlopha sa batho bao e sego Dihlatse. Go be go tloga go bonagala gabotse gore baganetši ba be ba rulagantše e sa le pele le batheetši ba bangwe gore ba botšiše dipotšišo tšeo go tsebjago gore di baka dikgohlano. Lega go le bjalo, poledišano e ile ya tšea lemanoga le lengwe. Yo mongwe o ile a botšiša ge e ba kereke e swanetše go tsenatsena ditabeng tša dipolitiki, ka ge e dirile seo ka nywaga e mentši. Ka nako yeo, go ile gwa bonagala gabotse gore baruti ba be ba le bothateng. Gateetee, mabone a ile a tima ke moka seboka se ile sa fedišwa. Nywaga ka morago re ile ra botšwa gore go tingwa ga mabone go be go rulagantšwe e sa le pele ge e ba poledišano e be e ka se sepele ka tsela yeo baruti ba bego ba gopotše ka yona.

 DIBAKA TŠE DINGWE TŠA TIRELO

Ka morago ga ge nna le Paolo re nyalane ka nywaga e lesome, re ile ra laletšwa go hlankela modirong wa tikologo. Paolo o be a šoma mošomo o lefago gabotse, ka gona go be go se bonolo go dira phetho ya go o tlogela. Eupša ka morago ga gore re naganišiše taba yeo ka thapelo, re ile ra amogela tirelo yeo e mpsha. Re be re thabela go fetša nako le malapa ao a bego a re amogela. Mantšiboa re be re fela re ithuta re le sehlopha gomme Paolo o be a thuša bana ba moo ka mošomo wa sekolo, kudukudu ge e ba e le dipalo. Go oketša moo, Paolo o be a rata go bala kudu gomme a fišegela go abelana le ba bangwe dilo tše kgahlišago le tše kgothatšago tšeo a di badilego. Ka Mošupologo, gantši re be re dira boboledi ditoropong tšeo go bego go se na Dihlatse go tšona, re laletša batho polelong yeo e bego e lokišeditšwe mantšiboeng ao.

Re be re thabela go fetša nako le bafsa, gomme go Paolo seo gantši se be se bolela gore a bapale le bona kgwele ya maoto

Ka morago ga nywaga e mebedi re le modirong wa tikologo, re ile ra laletšwa go hlankela Bethele kua Roma. Paolo o be a hlokomela ditaba tšeo di tswalanago le molao gomme nna ke abetšwe Lefapheng la Dimakasine. Go dira diphetogo go be go se bonolo, eupša re be re ikemišeditše go kwa. Re ile ra thabišwa kudu ke go bona ge lekala le katološwa ganyenyane-ganyenyane e bile borwarre bo gola ka tsela e makatšago kua Italy. Ka nako yeo Dihlatse tša Jehofa kua Italy di ile tša amogelwa ka molao e le bodumedi. Re be re tloga re thabile tirelong ye.

Paolo o be a rata mošomo wa gagwe wa Bethele

Nakong ya ge re hlankela Bethele, boemo bja rena bjo bo theilwego Beibeleng bja go se tšhele madi bo ile bja fetoga kgang e kgolo kua Italy. Mathomong a bo-1980, go ile gwa ba le tsheko yeo e ilego ya baka tšharakano e kgolo. Banyalani ba bangwe ba Dihlatse ba ile ba latofatšwa ka maaka gore ba bakile lehu la morwedi wa bona, le ge a ile a hlokofala ka lebaka la bolwetši bjo kotsi bja leabela bja go se sepele gabotse ga madi bjo bo bego bo fetela ba bantši tikologong ya Mediterranean. Bana babo rena le dikgaetšedi ba Bethele ba ile ba thuša boramolao bao ba bego ba emela batswadi bao ba Bakriste. Pampišana le kgatišo yeo e kgethegilego ya Phafoga! di ile tša thuša batho go hwetša dintlha ka botlalo le go kwešiša gabotse seo Lentšu la Modimo le se bolelago ka madi. Dikgweding tšeo, Paolo o be a fela a šoma diiri tše 16 ka letšatši a sa kgaotše. Ke dirile sohle seo ke bego ke se kgona go mo thekga maitekong a gagwe a bohlokwa.

GO FETOGA GAPE GA BOPHELO BJA RENA

Re be re na le nywaga e 20 re nyalane ge re be re lebeletšana le boemo bjo bongwe bjo bo sa letelwago. Ke be ke na le nywaga e 41 mola Paolo yena a na le nywaga e 49 ge ke be ke mmotša gore ke nagana gore ke imile. Ka pukutšatšing ya gagwe, karolong ya letšatšikgwedi leo ke hweditše go ngwadilwe gore: “Thapelo: Ge e ba se e le therešo, gona re thuše go dula tirelong ya nako e tletšego, le gona re thuše gore re se iketle moyeng eupša re be batswadi ba babotse ka go bea mohlala o mobotse. Ka godimo ga tše ka moka, nthuše go diriša bonyenyane selo setee sa dilo tšeo ke bego ke di ruta sethaleng ka nywaga e 30 e fetilego.” Ka go lebelela  maemo a rena, go bonagala Jehofa a ile a araba thapelo ya ka le ya gagwe.

Go belegwa ga Ilaria go ile gwa tliša diphetogo tše dikgolo kudu maphelong a rena. Therešo ke gore ka dinako tše dingwe re be re ikwa re nyamile go etša ge Diema 24:10 e bontšhitše gore: “Na o ipontšhitše o nyamile letšatšing la tlalelo? Gona matla a gago a tla hlaela.” Eupša re ile ra thekgana, re gopola bohlokwa bja go dula re kgothatšana.

Ilaria ga a dikadike go bolela gore o thabišwa kudu ke go belegwa ke Dihlatse tše pedi tšeo di bego di swaregile ka tirelo ya nako e tletšego. Ga se a ka a ikwa a hlokomologilwe le gatee; o goletše lapeng le tlwaelegilego. Mosegare ke be ke eba le yena ka mehla. Mantšiboa ge Paolo a le gae, o be a fela a eba le mošomo woo a swanetšego go o feleletša; eupša o be a fetša nako le Ilaria, a bapala le yena e bile a mo thuša ka mošomo wa sekolo. O be a dira bjalo le ge se se be se bolela gore a dule bošego ka moka go fihla ka iri ya bobedi goba ya boraro ka masa gore a feleletše mošomo wa gagwe. Ilaria o be a fela a bolela gore: “Tate ke mogwera wa ka wa paale.”

Ka ge o ka nagana feela, go be go nyaka gore re phegelele gomme ka dinako tše dingwe re tiiše letsogo e le gore re thuše Ilaria go dula tseleng ya Bokriste. Ke gopola lebakeng le lengwe ge Ilaria a be a bapadiša mogwera wa gagwe gampe. Re ile ra mo hlalosetša go tšwa Beibeleng lebaka leo ka lona a sa swanelago go itshwara ka tsela yeo. Re ile ra ba ra dira gore a kgopele tshwarelo go mogwera wa gagwe re le gona.

Ilaria o dumela gore o tšeela godimo lerato leo batswadi ba gagwe ba ilego ba le bontšha bodireding. Ka ge ga bjale a nyetšwe, o kwešiša ka botlalo bohlokwa bja go kwa Jehofa le go latela tlhahlo ya gagwe.

GO DULA RE EKWA GAEŠITA LE DINAKONG TŠA MANYAMI

Ka 2008, Paolo o ile a botšwa gore o na le kankere. Mathomong go be go bonagala eka Paolo o tla kgona go lebeletšana ka katlego le bolwetši bjo, gomme o ile a nkgothatša kudu. E le gore re hwetše keletšo e kaonekaone ya tša kalafo, nna gotee le Ilaria re ile ra lopa Jehofa, re kgopela thušo ya gagwe gore re kgone go lebeletšana le bokamoso. Lega go le bjalo, ke ile ka bona ge monna yo a kilego a ba matla e bile a phetše gabotse a fela matla ganyenyane-ganyenyane. Lehu la gagwe ka 2010 le ile la mphetša matla le go feta. Lega go le bjalo, ke kgothatšwa kudu le go feta ke seo re ilego ra se fihlelela ka nywaga e 45 yeo re e feditšego re le mmogo. Re neile Jehofa sohle seo re bego re ka se kgona. Ke a tseba gore mošomo wa rena o tla dula e le wa bohlokwa. Le gona ke fagahletše nako ye o ka yona Paolo a tlago go tsošwa ka go dumelana le mantšu a Jesu a lego go Johane 5:28, 29.

“Ka garegare pelong ya ka, ke sa dutše ke le ngwanenyana yola yo monyenyane yoo a bego a rata pego ya Noa kudu. Maikemišetšo a ka ga se a fetoga”

Ka garegare pelong ya ka, ke sa dutše ke le ngwanenyana yola yo monyenyane yoo a bego a rata pego ya Noa kudu. Maikemišetšo a ka ga se a fetoga. Ke nyaka go kwa Jehofa, go sa šetšwe seo a ka nkgopelago sona. Ke kgodišegile gore go sa šetšwe mapheko le ge e le afe, boikgafo goba go lahlegelwa, tše ka moka ga se selo ge di bapetšwa le ditšhegofatšo tšeo Modimo wa rena yo lerato a re tšhollelago tšona. Nna ka noši ke bone se, e bile ke go kgodiša gore ga go se se fetago se.