Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Efa Jehova e ku me noutekuduliko waye

Efa Jehova e ku me noutekuduliko waye

“Oto endifa nge pamhangela yoye mwene, ndele komesho to ka tambula nge moshinge.” — EPS. 73:24.

1, 2. (a) Oshike tu na okuninga opo tu kale tu na ekwatafano liwa naJehova? (b) Ouwa ulipi hatu ka mona ngeenge otwa konakona omahokololo Ombibeli e na sha nonghedi omo ovanhu va li ve linyenga koutekuduliko waKalunga?

OMUPSALME okwa li a ulika kutya okwe lineekela muKalunga eshi a ti: “Okukala popepi naKalunga, osho elao lange; elineekelo lange onde li tula mOmwene Kalunga.” (Eps. 73:28) Eenghalo dilipi da li de mu ningifa a fike pexulifodiladilo olo? Eshi a li a mona ovahenakalunga va fa tava hafele onghalamwenyo, potete okwa li e va twila ondubo. Okwa ti: “Inashi kwafa sha nande, eshi nda lungamena oukoshoki womutima wange, naashi nda kosha omake ange mouyuki.” (Eps. 73:2, 3, 13, 21) Ndele eshi a “tyuukila mouyapuki waKalunga” okwa lundulula omadiladilo aye nokukala vali popepi naKalunga. (Eps. 73:16-18) Oshimoniwa osho otashi tu hongo oshilihongomwa sha fimanenena osho kutya, ngeenge otwa hala okukala nekwatafano liwa naJehova, otu na okukala mokati koshiwana shaye, okutambula ko omayele noku a tula moilonga. — Eps. 73:24.

2 Nafye otwa halelela okukala tu na ekwatafano liwa naKalunga kashili nomunamwenyo. Ndele opo tu hange elalakano olo, osha fimanenena okupitika omayele ile outekuduliko waye u tu me opo tu dule oku mu hafifa. Pefimbo lonale, Kalunga okwa li ha file onghenda ovanhu pauhandimwe, nopomafimbo amwe oshiwana ashishe, moku shi pa omhito shi tambule ko outekuduliko waye. Oihopaenenwa oyo oya shangwa mOmbibeli ‘omolwelongo letu’ “noya shangwa oku tu kumaida, ofye ava twa hangika komaxulilo omafimbo ounyuni.” (Rom. 15:4; 1 Kor. 10:11) Ngeenge otwa konakona nawa omahokololo oo ohatu ka shiiva nawa omaukwatya aJehova notae ke tu kwafela tu mone nghee hatu dulu okumona ouwa ngeenge okwe tu me.

 JEHOVA OHA LONGIFA EENGHONOPANGELO DAYE NGAASHI OMUHONGI WOITOO

3. Ongahelipi onghedi omo Jehova ha longifa eenghonopangelo daye ngeenge ta ungaunga novanhu ya hokololwa muJesaja 64:8 nomuJeremia 18:1-6? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

3 Ombibeli oya faafanifa onghedi omo Jehova ha longifa eenghonopangelo daye ngeenge ta ungaunga novanhu pauhandimwe nosho yo noiwana nonghedi omo omuhongi woitoo ha ungaunga nayo. Jesaja 64:8 okwa ti: “Omwene, Oove Tate, fye onhata, naave Omumi wetu, fye atushe oshilonga sheke loye.” Omuhongi woitoo oku na eenghonopangelo dokuma oshiyuma sholudi olo a hala. Elova itali dulu okulombwela omumi walo kutya ne li me monghedi yonhumba. Sha faafana, nafye katu na oufemba wokulombwela Kalunga kutya ne tu me monghedi yonhumba ile yongadi. — Lesha Jeremia 18:1-6.

4. Mbela Jehova oha fininike ovanhu ile oiwana e i me? Shi yelifa.

4 Jehova okwa li a ma Israel shonale ngaashi omuhongi woitoo he i me. Ndele ope na eyooloko pokati komuhongi woiyuma naJehova. Omuhongi woiyuma ota dulu okulongifa elova ndele ta me oshiyuma keshe osho e shii nawa okuhonga. Jehova iha me ovanhu vamwe vawa vo vamwe ovai. Iha longifa yo eenghonopangelo daye mokufininika ovanhu va dulike kuye. Ndele ponhele yaasho, ovanhu ovo ve na okuhoolola ngeenge otava ka pitika ngoo Omushiti wavo, Jehova, e va me ile hasho. — Lesha Jeremia 18:7-10.

5. Ongahelipi Jehova ha longifa eenghonopangelo daye dokuma ngeenge ovanhu ova anye okumewa kuye?

5 Ndele mbela ongahelipi ngeenge ovanhu ova tangalala ndele tava anye okumewa kOmumi Munene, Jehova? Mbela Jehova ota ka longifa ngahelipi eenghonopangelo daye e li omumi? Diladila kwaasho hashi ningilwa elova ngeenge itali dulu okumewa oshiyuma osho omumi a li a lalakanena. Omumi ohe li me oshiyuma shimwe vali ile e li kupuleshi. Luhapu osho ohashi holoka po ngeenge omumi ina ma elova nawa. Ashike Jehova oha me alushe ovanhu monghedi ya yuka. (Deut. 32:4) Ngeenge omunhu ina pitika Jehova e mu me, alushe oye e na epuko ndele haJehova. Jehova oha lundulula alushe onghedi omo ha me ovanhu she likolelela konghedi omo have linyenge. Ngeenge ovanhu ova dulika kuJehova, ohava kala ve na oshilonga kuye. Pashihopaenenwa, Ovakriste ovavaekwa ova mewa ‘oitoo yefimano’ nove li ‘oitoo yefilonghenda.’ Kakele kaasho, ovo ihava dulika kuKalunga ohava ka ninga “oitoo yehandukilo ei ya wana okunyonaunwa po.” — Rom. 9:19-23.

6, 7. Ongahelipi ohamba David nohamba Saul da li de linyenga sha yoolokafana komayele aJehova?

 6 Onghedi imwe omo Jehova ha me ovanhu omokuyandja omayele ile outekuduliko. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha nonghedi omo Jehova a li a ungaunga neehamba mbali dotete daIsrael, Saul naDavid. Eshi ohamba David ya li ya ya moluhaelo naBatseba, osha li she i kuma neenghono nosho yo vamwe. Ndele nonande David okwa li ohamba, Jehova okwa li e mu pa outekuduliko wa kwata moiti. Kalunga okwa li a tuma omuprofeti waye Natan kuDavid e ke mu pe omayele a kwata moiti. (2 Sam. 12:1-12) Mbela David okwa li e linyenga ngahelipi? Okwa li a yahama komutima ndele te livele ombedi, na Jehova okwa li e mu fila onghenda. — Lesha 2 Samuel 12:13.

 7 Mepingafano naDavid, ohamba Saul kaya li ya pwilikina komayele oo ya li ya pewa. Jehova okwa li a pa Saul oshipango okupitila momuprofeti Samuel kutya na ka hanaune po Ovaamalek aveshe noimuna yavo. Ndele Saul ka li a dulika koshipango osho. Okwa li a xupifa ohamba Agag nosho yo oimuna oyo iwaelela. Omolwashike mbela a li a ningila ngaho? Okwa li a hala okulifimanekifa ye mwene. (1 Sam. 15:1-3, 7-9, 12) Saul okwa li e na  okupwilikina komayele nokweefa a mewe kuJehova. Ashike Saul okwa li a anya okumewa. Okwa li ta ningi omalipopilo omolweenghatu daye mokupopya kutya oimuna ote ke i ningila Jehova exwikiloyambo. Ndele Jehova ka li vali a hokwa ohamba Saul, noinai kendabala vali okukala nekwatafano liwa naKalunga kashili. — Lesha 1 Samuel 15:13-15, 20-23.

Saul okwa li e lipwililikila omayele nokwe a ekelashi. Okwa li a anya okumewa kuJehova (Tala okatendo 7)

David okwa li a yahama momutima nokwa tambula ko omayele. Okwa li a efa Kalunga e mu me. Mbela naave osho ho ningi? (Tala okatendo 6)

KALUNGA KE NA ONHONDO

8. Oshike hatu lihongo monghedi omo oshiwana shaIsrael sha li she linyenga eshi Jehova te shi me?

8 Jehova iha pe ashike oohandimwe omhito yokudulika kuye, ndele ohe i pe yo oiwana. Mo 1513 K.O.P., ovana vaIsrael ova li va mangululwa moupika wOvaegipti ndele tava ningi ehangano naJehova. Ova li oshiwana shaJehova oshihoololwa nova li ve na oufembanghenda wokumewa kOmumi Munene. Ashike oshiwana osho osha li tashi twikile okuninga osho shii momesho aJehova nosha li nokuli sha hovela okulongela oikalunga yoiwana oyo ye shi dingilila. Jehova okwa li he va tumine ovaprofeti opo e va kwafele va lundulule oikala yavo, ndele inava pwilikina. (Jer. 35:12-15) Osho osha li she va pefa outekuduliko wa kwata moiti. Ngaashi ashike oshiyuma sha wana okuhanaunwa po, ouhamba wokolundume womapata omulongo aIsrael owa ka findika kOvaassiria nouhamba wokolukadi womapata avali owa li wa findika kOvababilon. Osho itashi tu hongo tuu oshilihongomwa sha fimanenena! Osha yela kutya, ohatu ka mona ashike ouwa monghedi omo Jehova he tu me ngeenge ohatu tambula ko outekuduliko waye.

9, 10. Ovaninive ova li ve linyenga ngahelipi kelondwelo laJehova?

 9 Jehova okwa li yo a pa ovanhu vomoshilandopangelo shOvaassiria shedina Ninive omhito yokulundulula oikala yavo. Okwa li a lombwela Jona e ke va londwele, eshi a ti: “Fikama, ove u ye kuNinive, oshilando shinene u shi udifile. Osheshi owii washo we uya koshipala shange.” Onghee hano, Jehova okwa li a tokola okuhanauna po Ninive molwaashi ovanhu ova li ve na oikala ii neenghono. — Jona 1:1, 2; 3:1-4.

10 Eshi Jona a shiivifila Ovaninive etumwalaka letokolo, “Ovaninive ova itavela Kalunga, va ingida efiku lelidiliko, ndele ovakulunhu nounona va djala eeshako.” Ohamba yavo ‘oya fikama kolukalwapangelo layo, oye lidula oshikutu shayo, noya djala oshako noya kala omutumba momute.’ Ovaninive ova li va pitika Jehova e va me ndele tave lidilulula. Oshidjemo, Jehova ine va hanauna po vali. — Jona 3:5-10.

11. Oshike hatu lihongo monghedi omo Jehova a ungaunga nOvaisrael nosho yo Ovaninive?

11 Nonande Ovaisrael ova li oshiwana shaJehova oshihoololwa, ova li ve na okupewa outekuduliko. Mepingafano nOvaisrael, Ovaninive kava li oshiwana shaJehova oshihoololwa ndele ova li va pitika Jehova e va me. Onghee hano, Jehova okwa li e va fila onghenda noka li vali e va hanauna po. Osho otashi ulike kutya Jehova ke na onhondo ndele oha tokola ovanhu aveshe she likolelela keenghatu davo. — Deut. 10:17.

JEHOVA OKU NA ONDJELE NOHA TIFUKA

12, 13. (a) Omolwashike Kalunga ha lundulula omatokolo aye ngeenge ovanhu ova tambula ko outekuduliko waye? (b) Omeityo lilipi Jehova a li e “lialuluka” moshinima shi na sha naSaul nosho yo shi na sha nOvaninive?

12 Onghedi omo Jehova he tu me otai ulike kutya oku na ondjele noha tifuka. Osho oshi liwetikile monghedi omo ha lundulula omadiladilo aye ngeenge a li e na okutokola ovanhu pauyuki waye ndele tave livele ombedi. Pashihopaenenwa, Omishangwa oda popya kutya Jehova okwa li a ‘nyika oluhodi eshi a ninga Saul ohamba.’ (1 Sam. 15:11) Oda popya vali kutya, eshi Ovaninive ve lidilulula nokulialuluka keendjila davo dii, ‘Kalunga okwe lialuluka komupya ou Ye a tile ote u va ningile, ndele Ye ine shi ninga.’ — Jona 3:10.

13 Eshi Ombibeli tai popi kutya Jehova okwe “lialuluka” osha hala okutya okwa lundulula onghedi omo a li e uditile omunhu wonhumba ile osho a li e na oku mu ningila. Pashihopaenenwa, potete Jehova okwa li a hokwa ohamba Saul ndele eshi inai dulika kuye ka li vali e i hokwa. Osho inashi ningwa molwaashi ngeno Jehova ina tala nawa eshi a hoolola Saul, ndele omolwaashi Saul ka li a katuka pandunge noka li a dulika. Eshi Ovaninive ve lidilulula, Jehova okwa li a lundulula etokolo laye noine va hanauna po vali. Itashi hekeleke tuu okushiiva kutya Jehova omunalukeno nomunanghenda nokwa halelela okulundulula etokolo laye ngeenge ovanhu ova lundulula oikala yavo!

INATU EKELASHI OUTEKUDULIKO WAJEHOVA

14. (a) Jehova ohe tu me okupitila mushike kunena? (b) Oshike tu na okuninga ngeenge Jehova te tu me?

14 Kunena, Jehova ohe tu me ta longifa Ombibeli nosho yo ehangano laye. (2 Tim. 3:16, 17) Otu na okutambula ko nehafo omayele ile outekuduliko keshe oo hatu pewa okupitila moinima oyo. Kashi na nee mbudi kutya otwa kala twa ninginifwa oule wefimbo li fike peni ile otu na oinakuwanifwa i fike peni, otu na okutwikila okupwilikina komayele aJehova nokupitika e tu vyule opo tu ninge oiyuma yefimano.

15, 16. (a) Omunhu otashi dulika a kale e udite ngahelipi ngeenge outekuduliko oo a pewa owa kwatela mo okukufwa oinakuwanifwa? Yandja oshihopaenenwa. (b) Oshike tashi ke tu kwafela tu ungaunge nomaliudo mai ngeenge otwa pewa outekuduliko?

15 Otashi dulika tu pewe outekuduliko mokupewa  omayele onhumba ile mokupukululwa. Ndele omafimbo amwe, otashi dulika tu pewe outekuduliko molwaashi twa ninga epuko lonhumba. Outekuduliko wa tya ngaho otashi dulika u kwatele mo okukufwa oinakuwanifwa yonhumba. Diladila koshihopaenenwa shaDennis * oo a li omukulunhuongalo. Dennis okwa li a handukilwa paumwene molwaashi ka li a katuka pandunge moinima yopangeshefa. Mbela okwa li e udite ngahelipi eshi onguloshi imwe eongalo lavo la li la shiivifilwa kutya ke fi vali omukulunhuongalo? Okwa ti: “Onda li ndi udite nda kanifa shihapu. Omido 30 da pita, onda kala ndi na oinakuwanifwa ihapu. Onda li omukokolindjila wondjikilile, onda li handi longo koBetel, onda li nda nangekwa po ndi li omuyakuliongalo, nolwanima omukulunhuongalo. Onda hangika yo opo ashike nda yandje oshipopiwa shange shotete poshoongalele shoshitukulwa. Ndele ohaluka, omaufembanghenda aeshe oo onde a kanifa. Kakele kokukala nda fya ohoni, onda li ndi udite kutya ehangano itali dulu vali okulongifa nge.”

16 Dennis okwa li e na okulundulula onghedi yaye yokukalamwenyo mokweefa po osho sha li she mu pefa outekuduliko. Ndele mbela oshike sha li she mu kwafela a ungaunge nomaliudo mai? Okwa li ha konakona alushe Ombibeli, ha i moukalele pandjikilile nokuya alushe kokwoongala. Okwa li a pandula unene etwomukumo lovamwatate novamwameme nosho yo olo a mona moishangomwa yetu. Okwa ti: “Oshitukulwa osho sha li mOshungonangelo yOshiingilisha 15 Auguste 2009 shi na oshipalanyole, Did You Once Serve? Can You Serve Again?, osha li ashike sha fa onhumwafo oyo nda nyolelwa noya nyamukula omailikano ange. Omayele oo nda li nda hokwa unene moshitukulwa osho oyoo taa ti kutya, ‘Ofimbo uhe na oinakuwanifwa ya wedwa po meongalo, kala to lipameke pamhepo.’” Ongahelipi Dennis a li a mona ouwa moutekuduliko oo a li a pewa? Eshi pa pita omido donhumba okwa ka popya ta ti: “Jehova okwa li a nangeka nge noupuna eshi a pa nge oufembanghenda wokukala omuyakuliongalo.”

17. Okukondwa ohaku kwafele ngahelipi omunyoni? Yandja oshihopaenenwa.

17 Onghedi imwe vali yokupewa outekuduliko oyo okukondwa mo meongalo. Okukondwa mo meongalo ohaku amene eongalo kenwefemo lii nohaku kwafele omunyoni e livele ombedi. (1 Kor. 5:6, 7, 11) Omumwatate wedina Robert okwa li a kondwa mo meongalo oule hanga womido 16, novadali vaye novamwaina ova li va dulika komayele oo taa ti inatu endafana novanyoni noinatu va popifa nokuli. Robert okwa li a alulilwa meongalo omido donhumba da pita nopaife ota xumu komesho pamhepo. Eshi a pulwa kutya oshike she mu linyengifa a alukile kuJehova nokoshiwana shaye nonande opa pita omido dihapu, okwa ti kutya omolwaashi vambulavo inava kala hava endafana naye nandenande. Okwa ti kutya ngeno vambulavo ova li va endafana naye nande okafimbo ashike kanini, ile ngeno ve mu popifa ashike, ngeno ina kala e va djuulukwa unene. Osho osha li she mu kwafela a alukile kuJehova nokoshiwana shaye.

18. Otu na okulinyenga ngahelipi eshi Omumi Munene te tu me?

18 Otashi dulika fye inatu pumbwa okupewa outekuduliko wa fa oo, ndele mbela ohatu ka ulika kutya fye edu la tya ngahelipi eshi hatu mewa kOmumi Munene? Ohatu ke linyenga ngahelipi ngeenge otwa pewa outekuduliko? Ohatu ka kala twa fa David ile oSaul? Omumi Munene oye Tate yetu. Ndele inatu dimbwa kutya “ou Omwene e mu hole Ye ote mu hanyene, heeno, ngaashi xe ta hanyene omona waye e mu hole.” Onghee hano, “ino dina outekuduliko wOmwene, ino loloka Ye eshi te ku hanyene.” — Omayel. 3:11, 12.

^ okat. 15 Edina olo halo lomunhu oo lelalela.