Ikyav tese ér ônov mban lu ônov mba Aôndo mba ken jijingi. Kpa ka ikyav i nyi i tese nahana?

Ivur i sha uhar la kaa ér: “Ônov mba Aôndo nenge ônkasev mba iorov doo ashe; tsô ve er kasev mba sha asema a ve cii.”—Gen. 6:2.

Ken Ruamabera u ken zwa Heberu la, i ter ishember i “ônov mba Aôndo” la ken Genese 6:2, 4, man Yobu 1:6; 2:1; 38:7, kua Pasalmi 89:6 (NW). Avur a Bibilo ne pase se nyi sha kwagh u “ônov mba Aôndo” mbana?

Ikyav tese wang ér “ônov mba Aôndo” mba i er kwagh ve ken Yobu 1:6 la lu ior mba ken jijingi, mba ve kumba sha ishigh ki Aôndo yô. Satan, u lu ‘zenden wue wue shin tar’ la kpa, lu môm ken a ve. (Yobu 1:7; 2:1, 2) Shi ken Yobu 38:4-7 di i nger ér “ônov mba Aôndo cii ger amo sha iember” shighe u Aôndo “tim imaagh ki taregh la.” A̱ shi nan kpa, yange ve lu mbatyomov, gadia hen shighe ne i lu a gba uumace ga. “Ônov mba Aôndo” mba i ter kwagh ve ken Pasalmi 89:6 (NW) la ka mbatyomov mba shaav mba ve lu vea Aôndo yô, lu uumace ga.

Nahan yô, ka unô ve lu “ônov mba Aôndo” mba i er kwagh ve ken Genese 6:2, 4 laa? Akav a ken Bibilo, a se time sha mi sha heen ne tese ér, ijiir ne ngi ôron kwagh u ônov mba Aôndo mba ken jijingi, mba ve mough shaala, ve va shin tar ne la.

Ka i taver mbagenev u lumun ér mbatyomov kpa mba a isharen i yaven a kwase. Mkaanem ma Yesu man i nger ken Mateu 22:30 la tese ér mba vese kasev sha ga, shi mba yaven a kwase sha kpaa ga. Nahan kpa, ashighe agen, mbatyomov yange ve gema ken iyol i uumace, ve ya kwagh shi ve ma kwagh vea uumace imôngo. (Gen. 18:1-8; 19:1-3) Sha nahan yô, se fatyô u kaan ser, shighe u ve gem iyol ve hingir uumace la, vea fatyô u yaven a kwase.

Bibilo ôr akaa a a ne ve se ne jighjigh ser mbatyomov yange ve er kwagh nahan yô. Yuda 6, 7 tese ér isholibo i ior i Sodom yange ve er sha gbaaôndo ga la ngi kwaghmôm a isholibo i “mbatyomov mba Shaav mba ve kera wa ikyo sha tahav vev mbu i ver ve sha mi hiihii la ga, ve undu ijiir ve i teman jim” la. Isholibo i mbatyomov mban man ior i Sodom la cii lu kwaghmôm sha ci u ve “lu eren idya shi ve lu eren sha asaren a sha gbaaôndo ga.” Kwagh u i nger ken 1 Peteru 3:19, 20 la kpa ôr kwagh u ujijingi shin mbatyomov mba hemban ato mba sha “ayange a Noa” la. (2 Pet. 2:4, 5) Sha nahan yô, á fatyô u tôôn isholibo i mbatyomov mba sha ayange a Noa ve er la, karen sha i ior i Sodom man Gomora er la.

Aluer se kure ikyaa nahan kpa a lu shami, sha ci u “ônov mba Aôndo” mba i er kwagh ve ken Genese 6:2, 4 la lu mbatyomov mba ve gema ayol, ve hingir uumace, ve va er idya a kasev yô.

Apostoli Peteru kaa ér ujijingi mban ka mba yange ve ‘hemba ato zum u Aôndo lu wan ishima sha ayange a Noa’ la. (1 Pet. 3:20) Kwagh ne tese wang ér Peteru lu ôron kwagh u mbatyomov mba ve dondo Satan sha u hemban ato la. Yuda di ter kwagh u mbatyomov mba ve “kera wa ikyo sha tahav vev mbu i ver ve sha mi hiihii la ga, ve undu ijiir ve i teman jim la,” a kaa ér, Aôndo “ngu kuran ve ken uikyangen ken ime i shin, gbem, sha ci u ijir i sha zegeyange la.”—Yuda 6.

Mbatyomov yange ve hemba ato sha ayange a Noa la nena? Cii man Mngerem ma Deemee va la, ujijingi mba bov mban gema ken iyol i or, man lu kwagh u Aôndo wa ishima ér ve er ga yô. (Gen. 6:2, 4) Heela tseegh ga, mbatyomov mba ve yav a kasev mban lu eren kwagh u sha gbaaôndo ga. Aôndo yange gba mbatyomov ér ve yaven a kwase ga. (Gen. 5:2) Aôndo una va tim mbatyomov mba bov, mba hemban ato mban sha shighe na. Kpa hegen yô, er takerada u Yuda u pase nahan, i kende ve ken “ime i shin,” nahan se fatyô u kaan ser i wuhe ve ken purusu u ken jijingi.

Yesu yange pase “ujijingi mba ve lu ken uikyangen” mban kwagh nena, man lu hanma shighe? Peteru nger ér yange mba ‘ne Yesu uma sha Jijingi’ kera yô, kwagh ne er. (1 Pet. 3:18, 19) Peteru shi kaa ér Yesu “ôr” ujijingi mban loho. Er Peteru a ôr kwagh ne sha ishember i tesen kwagh u a er a kar yô, tese ér kwagh ne yange er cii man Peteru nger washika na u hiihii la ye. Nahan ka inja er yange mba nderen Yesu shin mbakpenev kera yô, a pase ujijingi mba bov mban kwagh sha kwagh u mtsaha u ve kom u a tsaha ve la nahan. Lu pasen ve kwagh môm u nan ve ishimaverenkeghen ga. Yange lu pasen ve ijirôron i Aôndo. (Yona 1:1, 2) Yesu yange kuma u ôron ve imba ijir la sha ci u a tese jighjigh u nan shi a suur sha Aôndo zan zan ku na, shi i nder un shin mbakpenev, nahan a tese ér Diabolo ngu a kwagh u eren un ga.—Yoh. 14:30; 16:8-11.

Ken hemen yô, Yesu una kange Satan man mbatyomov mbara cii, una kende shin ihyungwa i i ze kweng la. (Luka 8:30, 31; Mpa. 20:1-3) Kpa cii man shighe la yô, i kende mbatyomov mban ken ime i ken jijingi la, nahan mba keghen mtim ve u una bunde mayange ga la.—Mpa. 20:7-10.