Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

‘Tu lombwela: onaini hano eshi tashi ka ningwa?’

‘Tu lombwela: onaini hano eshi tashi ka ningwa?’

‘Edidiliko lokuuya kwoye nolexulilo lefimbo lounyuni olilipi?’ — MAT. 24:3.

1. Ngaashi ovayapostoli, otwa halelela okushiiva shike?

ESHI Jesus a li e li pokumana oukalele waye wokombada yedu, ovahongwa vaye ova li va halelela okuuda kutya onakwiiwa yavo otai ka kala ya tya ngahelipi. Onghee hano, omafiku manini fimbo ina fya, ovayapostoli vaye vane ova li ve mu pula tava ti: “Onaini hano eshi tashi ka ningwa, nedidiliko lokuuya kwoye nolexulilo lefimbo lounyuni olilipi?” (Mat. 24:3; Mark. 13:3) Jesus okwe va nyamukula ta longifa exunganeko la kwatela mo oinima ihapu olo li li muMateus etukulwa 24 neti-25. Mexunganeko olo, Jesus okwa tumbula mo oiningwanima ihapu ididilikwedi. Eendjovo daye otadi ti sha lela kufye molwaashi nafye otwa hala okushiiva kutya onakwiiwa otai ka kala ya tya ngahelipi.

2. (a) Oule womido otwa kala hatu konakona shike opo tu mone eudeko la yela? (b) Omapulo atatu elipi hatu ka kundafana?

2 Oule womido, ovapiya vaJehova ova kala tava konakona noukeka exunganeko laJesus li na sha nomafiku axuuninwa. Ova kala tava kendabala okuuda ko nawa kutya opefimbo lilipi eendjovo daJesus tadi ka wanifwa. Ndele opo tu mone nghee eudeko letu la pepalekwa, natu ka kundafaneni omapulo aa atatu: ‘Oudjuu munene’ otau hovele naini? Onaini Jesus ta ka tokola ‘eedi noikombo’? Jesus ota aluka ile ote “uya” naini? — Mat. 24:21; 25:31-33.

OUDJUU MUNENE OTAU HOVELE NAINI?

3. Otwa li tu na eudeko la tya ngahelipi monakudiwa li na sha noudjuu munene?

3 Oule womido donhumba, otwa kala hatu diladila kutya oudjuu munene owa hovela mo 1914, wa hovela nOita yOtete yOunyuni, nonokutya Jehova okwa ‘xupipika omafiku oo’ eshi oita oyo ya xula mo 1918 opo oshixupe shovavaekwa shi mone omhito yokuudifila oiwana aishe onghundana iwa. (Mat. 24:21, 22) Konima ngeenge oilonga yokuudifa oya pu, epangelo laSatana otali ka hanaunwa po. Onghee  hano, otwa li hatu diladila kutya oudjuu munene owa tukulwa moitukulwa itatu: Owa li tau ka hovela (mo 1914-1918), owa li tau ka iwa moshipala (okudja 1918 okuyuka komesho) nosho yo kutya owa li tau ka xula puHarmagedon.

4. Ouyelele ulipi we tu kwafela tu ude ko nawa exunganeko laJesus li na sha nomafiku axuuninwa?

4 Eshi twa twikila okukonakona exunganeko laJesus, otwa ka mona kutya oshitukulwa shalo shi na sha nomafiku axuuninwa oshi na omawanifo opavali. (Mat. 24:4-22) Exunganeko olo ola li la wanifwa oshikando shotete muJudea mefelemudo lotete O.P. notali ka wanifwa vali mounyuni aushe pefimbo letu. Ouyelele wa tya ngaho owe tu kwafela tu ude ko oinima ihapu. *

5. (a) Efimbo lidjuu lilipi la li la hovela mo 1914? (b) Efimbo olo lidjuu otali tu kumwe nefimbo lilipi lomefelemudo lotete O.P.?

5 Otu shii yo kutya oshitukulwa shotete shoudjuu munene inashi hovela mo 1914. Omolwashike hatu tile ngaho? Omolwaashi exunganeko lOmbibeli otali ulike kutya oudjuu munene otau hovele nokuponokelwa kwomalongelokalunga oipupulu ndele hanoita pokati koiwana. Onghee hano, oita oyo ya hovela mo 1914 kaya li ehovelo loudjuu munene, ndele “ehovelo lefeto lokudala.” (Mat. 24:8) ‘Efeto lokudala’ la tya ngaho otali tu kumwe naasho sha li sha ningwa muJerusalem nomuJudea okudja 33 O.P. fiyo 66 O.P.

6. Oshike tashi ka kala ehovelo loudjuu munene?

6 Oshike tashi ka ulika kutya oudjuu munene owa hovela? Jesus okwa xunganeka ta ti: “Ngenge tamu mono oixuna yehanauno, ya popiwa komuprofeti Daniel, i li ofika ponhele iyapuki – omuleshi ne shi didilike – opo nee aveshe ovo ve li muJudea, nava ye onhapo keemhunda.” (Mat. 24:15, 16) Exunganeko olo ola li la wanifwa oshikando shotete mo 66 O.P. eshi “oixuna yehanauno,” oyo tai faneke etangakwaita laRoma, ya li “i li ofika ponhele iyapuki,” eshi la ponokela Jerusalem notembeli yasho (oyo ya li ya talika ko i li onhele iyapuki kOvajuda). Mewanifo laxuuninwa, oixuna yehanauno otai ka kala “ofika” ponhele iyapuki eshi Oiwana ya Hangana (“oixuna yehanauno” yokunena) tai ka ponokela Oukwakriste  (oo wa talika ko uyapuki kwaavo have liti Ovakriste) nosho yo oshixupe ashishe shaBabilon Shinene. Eponokelo olo ola hokololwa yo mEhololo 17:16-18. Oshiningwanima osho osho tashi ka kala ehovelo loudjuu munene.

7. (a) Ongahelipi “ombelela,” ile tu tye, eemwenyo da li da xupifwa mefelemudo lotete? (b) Oshike twa teelela shi ka ningwe monakwiiwa?

7 Jesus okwa xunganeka yo ta ti: “Omafiku enya otaa xupipikwa.” Mewanifo lotete, osho osha li sha ningwa mo 66 O.P. eshi etangakwaita laRoma la ‘xupipika’ eponokelo lalo. Opo nee, Ovakriste ovavaekwa vomuJerusalem nomuJudea ova li va ya onhapo opo va xupife “ombelela” yavo, ile tu tye, eemwenyo davo. (Lesha Mateus 24:22; Mal. 3:17) Ndele mbela oshike twa teelela shi ka ningwe poudjuu munene oo tau ke uya? Jehova ota ka ‘xupipika’ efimbo olo Oiwana ya Hangana tai ka ponokela omalongelokalunga oipupulu, opo elongelokalunga lashili liha hanaunwe po pamwe nao. Onghee hano, osha yela kutya oshiwana shaKalunga otashi ka xupifwa.

8. (a) Oiningwanima ilipi tai ka ningwa konima eshi oshitukulwa shotete shoudjuu munene sha pita? (b) Onaini oshixupe shovavaekwa 144 000 tashi ka pewa ondjabi yasho yokuya meulu? (Tala oitwa yopexulilo.)

 8 Oshike tashi ka ningwa po konima eshi oshitukulwa shotete shoudjuu munene sha pita? Eendjovo daJesus otadi ulike kutya otapa ka pita efimbo lonhumba olo tali ka twala fiyo opuHarmagedon. Ndele mbela oiningwanima ilipi tai ka ningwa pefimbo olo? Enyamukulo lepulo olo otali hangwa muHesekiel 38:14-16 nosho yo muMateus 24:29-31. (Lesha.) * Konima yaasho, otaku ka shikula Harmagedon, oshitukulwa shaxuuninwa shoudjuu munene, osho tashi tu kumwe nehanauno laJerusalem lomo 70 O.P. (Mal. 4:1) Oudjuu munene otau ka kala oshiningwanima she likalekelwa, osho inashi kala ko nande onale okudja ‘kehovelo lounyuni.’ (Mat. 24:21) Konima yaHarmagedon, Epangelo laKristus lOmido Eyovi otali ka hovela.

9. Exunganeko laJesus li na sha noudjuu munene ola kuma ngahelipi oshiwana shaJehova?

9 Exunganeko olo li na sha noudjuu munene otali tu pameke. Omolwashike mbela? Omolwaashi  otali tu shilipaleke kutya kashi na nee mbudi kutya ohatu ka shakeneka omaupyakadi e fike peni, oshiwana shaJehova shi li ongudu otashi ka pita mo moudjuu munene. (Eh. 7:9, 14) Komesho yaaishe, otwa hafa eshi puHarmagedon Jehova ta ka tumbalekifa ounamapangelo waye nota ka yapulifa edina laye liyapuki. — Eps. 83:18, NW; Hes. 38:23, NW.

ONAINI JESUS TA KA TOKOLA EEDI NOIKOMBO?

10. Nale otwa li tu na eudeko lilipi li na sha nefimbo opo ovo ve li ngaashi eedi noikombo tava ka tokolwa?

10 Paife natu ka konakone shi na sha nefimbo opo oshitukulwa shimwe vali shexunganeko laJesus tashi ka ningwa, efaneko li nasha nokutokola eedi noikombo. (Mat. 25:31-46) Nale, otwa li hatu diladila kutya okutokolwa kwovanhu ve li eedi ile oikombo otaku ningwa momukokomoko womafiku axuuninwa, okudja mo 1914 okuyuka komesho. Otwa li yo twa fika pexulifodiladilo kutya ovo inava hala okutambula ko etumwalaka lOuhamba nosho yo ovo tava fi ofimbo oudjuu munene inau hovela otava fi ve li oikombo, sha hala okutya, vehe na eteelelo lenyumuko.

11. Omolwashike hatu tile kutya okutokolwa kwovanhu ve li eedi ile oikombo inaku hovela mo 1914?

11 Mo 1990 nasha, mOshungonangelo omwa li mwa kundafanwa vali Mateus 25:31, oo ta ti: “Omona wOmunhu eshi te uya moshinge shaye novaengeli vayapuki aveshe pamwe naye, opo nee ota kala omutumba kolukalwapangelo loshinge shaye.” Otwa didilika kutya Jesus okwa ninga Ohamba yOuhamba waKalunga mo 1914, ashike ina “kala omutumba kolukalwapangelo loshinge shaye” e li Omutokoli ‘woiwana aishe.’ (Mat. 25:32; yelekanifa naDaniel 7:13) Ndele efaneko li na sha needi noikombo otali hokolola unene Jesus e li Omutokoli. (Lesha Mateus 25:31-34, 41, 46.) Molwaashi Jesus ka li a hovela okulonga e li Omutokoli woiwana aishe mo 1914, osha yela kutya okutokola kwaye ovanhu ve li eedi ile oikombo inaku hovela momudo oo. * Hano mboli Jesus ota ka hovela okutokola ovanhu naini?

12. (a) Onaini Jesus ta ka hovela okutokola oiwana aishe? (b) Oiningwanima ilipi ya hokololwa muMateus 24:30, 31 nosho yo muMateus 25:31-33, 46?

 12 Exunganeko laJesus li na sha nomafiku axuuninwa otali holola kutya ota ka hovela okutokola oiwana konima eshi omalongelokalunga oipupulu a hanaunwa po. Ngaashi sha tumbulwa  mokatendo okati-8, oiningwanima imwe oyo tai ka ningwa pefimbo opo oya tumbulwa muMateus 24:30, 31. Ngeenge owa konakona eevelishe odo, oto ka mona kutya Jesus okwa xunganeka oiningwanima ya faafana naayo a tumbula mefaneko leedi noikombo. Pashihopaenenwa, Omona womunhu okwa tiwa kutya ote uya moshinge shaye nosho yo novaengeli; oiwana aishe otai ka ongelwa; ovo tava ka tokolwa ve li eedi otava ka ‘yelula omitwe davo’ molwaashi otava ka mona ‘omwenyo waalushe.’ * Ovo tava ka tokolwa ve li oikombo ‘otava ka lilaana’ eshi tava ka mona kutya otava ka ya “mokuhandukilwa kwaalushe.” — Mat. 25:31-33, 46.

13. (a) Onaini Jesus ta ka tokola ovanhu ve li ngaashi eedi ile oikombo? (b) Eudeko la tya ngaho oli na okukuma ngahelipi etaleko letu li na sha noukalele?

13 Mokutala kwaasho twa kundafana metetekelo, ohatu dulu okufika pexulifodiladilo lilipi? Jesus ota ka tokola ovanhu vomoiwana aishe ve li eedi ile oikombo eshi te ke uya poudjuu munene. Opo nee puHarmagedon, oshitukulwa shaxuuninwa shoudjuu munene, ovo va fa oikombo otava ka hanaunwa po fiyo alushe. Ndele mbela eudeko olo oli na okukuma ngahelipi etaleko letu li na sha noukalele wetu? Otali tu kwafele tu mone kutya oilonga yetu yokuudifa oya fimana shi fike peni. Ovanhu ove na natango omhito yokulundulula omadiladilo avo nokuhovela okweenda mondjila ya finana oyo tai ‘twala komwenyo,’ fiyo opehovelo loudjuu munene. (Mat. 7:13, 14) Osha yela kutya, ovanhu paife otashi dulika va ulike oikala ya fa yeedi ile yoikombo. Ashike nande ongaho, otu na okudimbuluka kutya etokolo laxuuninwa kutya oolyelye ve li eedi nosho yo kutya  oolyelye ve li oikombo otali ka ningwa ashike poudjuu munene. Onghee hano, otu na etomheno liwa lokutwikila okukwafela ovanhu vahapu ngaashi tashi dulika va ude nova tambule ko etumwalaka lOuhamba.

Ovanhu ove na natango omhito yokulundulula omadiladilo avo, fiyo opehovelo loudjuu munene (Tala okatendo 13)

JESUS OTA ALUKA ILE OTE UYA NAINI?

14, 15. Eevelishe nhee dilipi tadi popi shi na sha nokuuya kwaKristus monakwiiwa e li Omutokoli?

 14 Mbela ouyelele oo twa mona eshi twa kala nokukonakona exunganeko laJesus otau holola kutya otwa pumbwa okupepaleka eudeko letu li na sha nefimbo opo oiningwanima imwe vali ididilikwedi tai ka ningwa? Exunganeko olo otali tu pe enyamukulo lepulo olo. Ngahelipi mbela?

15 Moshitukulwa shexunganeko laye osho shi li muMateus 24:29–25:46, Jesus okwa yandja unene elitulemo kwaasho tashi ka ningwa momafiku axuuninwa nosho yo poudjuu munene oo tau ke uya. Meevelishe odo, Jesus okwa popya lwoikando ihetatu shi na sha ‘nokuuya’ ile okwaaluka kwaye. * Okwa popya shi na sha noudjuu munene ta ti: ‘Otava ka mona Omona wOmunhu te uya kombada yoilemo.’ Okwa ti yo kutya: ‘Kamu shi shii efiku lilipi po Omwene weni te uya’ nosho yo kutya, ‘Omona wOmunhu ote uya efimbo tuu olo inamu mu teelela.’ Jesus okwa popya vali mefaneko laye li na sha needi noikombo ta ti: ‘Omona wOmunhu ote uya moshinge shaye.’ (Mat. 24:30, 42, 44; 25:31) Eevelishe adishe odo nhee, otadi ulike kokuuya kwaKristus kwomonakwiiwa eshi te ke uya e li Omutokoli. Ndele mbela eevelishe vali nhee dilipi da popya shi na sha nokuuya kwaJesus?

16. Okuuya kwaJesus okwa popiwa vali momishangwa dilipi?

16 Jesus okwa popya kombinga yomupiya omudiinini nomunaendunge ta ti: ‘Omupiya ou e nelao, omwene waye nge ta aluka ngenge te mu hange a ninga ngaha.’ Okwa popya mefaneko laye li na sha noukadona ta ti: ‘Eshi va ya va ka lande, omuhomboli okwe uya.’ Mefaneko li na sha noitalenti, Jesus okwa hokolola ta ti: ‘Eshi pa pita efimbo lile, omwene wovapiya ava okwa aluka ko.’ Mefaneko olo tuu olo, omwene waavo va pewa oitalenti okwa ti: ‘Mokwaaluka kwange ngeno nda alulilwa shange.’ (Mat. 24:46; 25:10, 19, 27) Mbela eevelishe odo otadi ulike kefimbo lilipi opo Jesus te ke uya?

17. Monakudiwa otwa li hatu diladila shike shi na sha nokuuya kwaJesus oko kwa tumbulwa muMateus 24:46?

17 Monakudiwa, otwa li twa popya moishangomwa yetu kutya eevelishe odo nhee di li  mokatendo ka tetekela otadi ulike kokuuya kwaJesus mo 1918. Pashihopaenenwa, diladila keendjovo daJesus di na sha ‘nomupiya omudiinini nomunaendunge.’ (Lesha Mateus 24:45-47.) Otwa li hatu diladila kutya ‘okuuya’ kwaKristus oko kwa tumbulwa movelishe 46 otaku ulike kefimbo olo Jesus a li e uya okukonakona onghalo yopamhepo yovavaekwa mo 1918 nonokutya omupiya okwa nangekwa po mo 1919 a pashukile oinima yOmwene waye. (Mal. 3:1) Ndele eshi twa konakona vali exunganeko laJesus, otwa ka mona kutya eudeko letu li na sha nefimbo opo pa ningwa oitukulwa yonhumba yexunganeko olo ola pumbwa okupepalekwa. Omolwashike mbela?

18. Okukonakona exunganeko laJesus alishe otaku tu kwafele tu fike pexulifodiladilo lilipi shi na sha nokuuya kwaye?

18 Meevelishe odo da tetekela Mateus 24:46, oshitya ‘okuuya’ otashi ulike kefimbo olo Jesus te ke uya okutokola ovanhu pefimbo loudjuu munene. (Mat. 24:30, 42, 44) Ngaashi twa kundafana  mokatendo 12, okuuya kwaJesus oko kwa tumbulwa muMateus 25:31 otaku ulike kefimbo olo tuu olo letokolo monakwiiwa. Onghee hano, ohatu dulu okufika pexulifodiladilo kutya okuuya kwaJesus okunangeka po omupiya omudiinini a pashukile oinima aishe yOmwene waye oko kwa tongwa muMateus 24:46, 47 nako otaku ka ningwa monakwiiwa pefimbo loudjuu munene. * Okukonakona exunganeko laJesus alishe otaku tu kwafele tu mone kutya okuuya kwaye oko kwa popiwa lwoikando ihetatu otaku ulike kwaashi te ke uya pefimbo letokolo, poudjuu munene.

19. Omalunduluko e na sha neudeko letu elipi twa kundafana, nomapulo elipi taa ka nyamukulwa moitukulwa tai landula?

19 Oshike twe lihonga moshitukulwa eshi? Lwopehovelo loshitukulwa eshi opa li pa pulwa omapulo atatu. Tete otwa kundafana kutya oudjuu munene inau hovela mo 1914, ndele otau ka hovela eshi Oiwana ya Hangana tai ka ponokela Babilon Shinene. Opo nee, otwa li twa kundafana kutya omolwashike hatu tile kutya Jesus ina hovela okutokola ovanhu ngaashi eedi noikombo mo 1914, ndele ote ke shi ninga poudjuu munene. Xuuninwa, otwa konakona kutya omolwashike hatu tile kutya Jesus ina nangeka po omupiya omudiinini mo 1919 a pashukile oinima yaye aishe, ndele osho otashi ka ningwa poudjuu munene. Onghee hano, omapulo aeshe atatu oo twa kundafana metetekelo otaa ulike kefimbo lomonakwiiwa, sha hala okutya, pefimbo loudjuu munene. Etaleko la tya ngaho la pepalekwa otali ka kuma ngahelipi eudeko letu lefaneko li na sha nomupiya omudiinini? Shimwe vali, ongahelipi tali ka kuma eudeko letu li na sha nomafaneko makwao aJesus oo a kala taa wanifwa pefimbo eli lexulilo? Omapulo oo a fimana otaa ka kundafanwa moitukulwa tai landula.

 

^ okat. 4 Okatendo 4: Opo u mone ouyelele muhapu, tala Oshungonangelo ye-1 Februali 1994, epandja 19-32 nosho yo ye-1 Mei 1999, epandja 15-27.

^ okat. 8 Okatendo 8: [2] Oshiningwanima shimwe osho sha tumbulwa meevelishe odo osho ‘okwoongelwa kwovahoololwa.’ (Mat. 24:31) Onghee hano, otashi ulike kutya ovavaekwa aveshe ovo tava hangwa kombada yedu konima eshi oshitukulwa shotete shoudjuu munene sha pita otava ka twalwa meulu lwopokati opo ofimbo oita yaHarmagedon inai hovela. Ouyelele oo owa pepaleka osho sha li sha kundafanwa momapulo a dja kovaleshi oo e li mOshungonangelo yOshiingilisha yo 15 Auguste 1990, epandja 30.

^ okat. 11 Okatendo 11: Tala Oshungonangelo ye-1 Oktoba 1995, epandja 19-29.

^ okat. 12 Okatendo 12: Tala ehokololo la pambafana naalo muLukas 21:28.

^ okat. 15 Okatendo 15: Oitya ‘okuuya’ nosho yo ‘okwaaluka’ aishe oya toloka oshityalonga shimwe shOshigreka, er′kho·mai.

^ okat. 18 Okatendo 18: Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “nge ta aluka” muMateus 24:46 osha dja koshityalonga shimwe ashike shOshigreka osho sha tolokwa yo ‘okuuya’ muMateus 24:30, 42, 44.