Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Re Botše Gore Dilo tše di tla Direga Neng?”

“Re Botše Gore Dilo tše di tla Direga Neng?”

“Pontšho ya go ba gona ga gago le ya bofelo bja tshepedišo ya dilo e tla ba eng?”—MAT. 24:3.

1. Go swana le baapostola, ke’ng seo re fagahletšego go se tseba?

BODIREDI bja Jesu lefaseng bo be bo eya mafelelong, gomme barutiwa ba gagwe ba be ba fagahletše go tseba seo bokamoso bo bego bo ba swaretše sona. Ka gona matšatši a sego kae pele ga lehu la gagwe, baapostola ba gagwe ba bane ba ile ba mmotšiša gore: “Dilo tše di tla direga neng, le gona pontšho ya go ba gona ga gago le ya bofelo bja tshepedišo ya dilo e tla ba eng?” (Mat. 24:3; Mar. 13:3) Jesu o ile a ba araba ka go ba botša boporofeta bjo bo tseneletšego bjo bo begilwego go Mateo kgaolo 24 le 25. Boporofeteng bjoo, Jesu o boletše ka ditiragalo tše dintši tše bohlokwa. Mantšu a gagwe ke a bohlokwa kudu go rena ka ge re fagahletše go tseba seo bokamoso bo re swaretšego sona.

2. (a) Ke eng seo re bego re nyaka go se kwešiša gakaone go theoša le nywaga? (b) Re tlo hlahloba dipotšišo dife tše tharo?

2 Go theoša le nywaga, bahlanka ba Jehofa ba ile ba rapela le go ithuta ka boporofeta bja Jesu bja mabapi le mehla ya bofelo. Ba be ba nyaka go kwešiša gakaone nako ya go phethagala ga mantšu a Jesu. Go bontšha kamoo kwešišo ya rena e kaonefaditšwego ka gona, a re hlahlobeng ditiragalo tše tharo tšeo di arabago potšišo e rego: “Neng?” “Masetlapelo a magolo” a thoma neng? Jesu o ahlola neng “dinku” le “dipudi”? Jesu o “fihla” neng, goba go tla neng?—Mat. 24:21; 25:31-33.

MASETLAPELO A MAGOLO A THOMA NENG?

3. Nakong e fetilego, re be re kwešiša bjang nako ya go tla ga masetlapelo a magolo?

3 Nywageng e mentši e fetilego, re kile ra nagana gore masetlapelo a magolo a thomile ka 1914 ka Ntwa ya I ya Lefase, le gore “matšatši ao a [ile a] fokotšwa” ke Jehofa ka 1918 ge ntwa e fela e le gore mašaledi a be le sebaka sa go bolela ditaba tše dibotse ditšhabeng ka moka. (Mat. 24:21, 22) Re be re nagana gore ka morago ga modiro wo, mmušo wa Sathane o tla fedišwa. Ka baka leo, go be go naganwa gore masetlapelo a magolo a na le dikarolo tše tharo: Go be go tla ba le mathomo (1914-1918), masetlapelo  ao a be a tla šitišwa (go tloga ka 1918 go ya pele) gomme a tla felela ka Haramagedone.

4. Ke eng seo se dirilego gore re kwešiše gakaone boporofeta bja Jesu bja mabapi le mehla ya bofelo?

4 Lega go le bjalo, ge re be re hlahloba boporofeta bja Jesu ka mo go oketšegilego, re ile ra lemoga gore karolo e itšego ya boporofeta bja gagwe bja mabapi le mehla ya bofelo e phethagala ka ditsela tše pedi. (Mat. 24:4-22) Bo phethagetše la mathomo Judea lekgolong la pele la nywaga C.E., le gona bo tla phethagala lefaseng ka moka mehleng ya rena. Go lemoga ga rena seo go ile gwa oketša kwešišo ya rena dilong tše mmalwa. *

5. (a) Ke nako efe e thata yeo e thomilego ka 1914? (b) Nako yeo ya tlalelo e sepedišana le nako efe ya lekgolong la pele la nywaga C.E.?

5 Re ile ra lemoga le gore karolo ya mathomo ya masetlapelo a magolo ga se ya thoma ka 1914. Ka baka la’ng? Ka gobane boporofeta bja Beibele bo utolla gore masetlapelo a magolo a tla thoma ge bodumedi bja maaka bo hlaselwa, e sego ka ntwa magareng ga ditšhaba. Ka gona, ditiragalo tšeo di thomilego ka 1914 e be e se mathomo a masetlapelo a magolo, eupša e be e le “mathomo a dihlabi tša tlalelo.” (Mat. 24:8) “Dihlabi [tšeo] tša tlalelo” di sepedišana le tšeo di diregilego Jerusalema le Judea go tloga ka 33 C.E. go ya go 66 C.E.

6. Ke eng seo se tlago go swaya mathomo a masetlapelo a magolo?

6 Ke eng seo se tlago go swaya mathomo a masetlapelo a magolo? Jesu o porofetile gore: “Ge le bona makgapha a bakago tšhwalalanyo—bjalo ka ge go boletšwe ka ona ka Daniele mopoforeta—a eme lefelong le lekgethwa (anke mmadi a diriše temogo), ke moka bao ba lego Judea ba thome go tšhabela dithabeng.” (Mat. 24:15, 16) Ge boporofeta bjo bo be bo phethagala la mathomo, go “[ema] lefelong le lekgethwa” go bile ka 66 C.E. ge madira a Roma (“makgapha”) a hlasela Jerusalema le tempele ya yona (e lego lefelo leo Bajuda ba bego ba le bona e le le lekgethwa).  Ge bo tlo phethagala ka botlalo, go ‘ema’ go tla direga ge Ditšhaba tše Kopanego (“makgapha” a mehleng ye) di hlasela Bojakane (bjoo batho bao ba ipitšago Bakriste ba bo bonago e le bjo bokgethwa) le Babilona o Mogolo ka moka. Tlhaselo e swanago e hlaloswa go Kutollo 17:16-18. Tiragalo yeo e tla ba mathomo a masetlapelo a magolo.

7. (a) ‘Batho ba phologile’ bjang lekgolong la pele la nywaga? (b) Re ka letela gore go direge eng nakong e tlago?

7 Jesu gape o porofetile gore: “Matšatši ao a tla fokotšwa.” Se se phethagetše la mathomo ka 66 C.E. ge madira a Roma a ‘fokotša’ tlhaselo ya ona. Ke moka, Bakriste ba tloditšwego kua Jerusalema le Judea ba ile ba tšhaba, gomme seo se ile sa bula sebaka sa gore ‘ba phologe.’ (Bala Mateo 24:22; Mal. 3:17) Ka gona, re ka letela gore go direge eng nakong ya masetlapelo a magolo ao a tlago? Jehofa o tla ‘fokotša’ tlhaselo ya Ditšhaba tše Kopanego ya go hlasela bodumedi bja maaka, a se dumelele gore bodumedi bja therešo bo fedišwe le bja maaka. Se se tla kgonthišetša gore batho ba Modimo ba phološwe.

8. (a) Go tla direga dilo dife ka morago ga ge karolo ya mathomo ya masetlapelo a magolo e fetile? (b) Go bonagala setho sa mafelelo sa ba 144 000 se tla amogela neng moputso wa sona wa legodimong? (Bona tlhaloso.)

 8 Ke’ng seo se diregago ka morago ga ge karolo ya mathomo ya masetlapelo a magolo e fetile? Mantšu a Jesu a bontšha gore go tla feta nako e itšego pele ga ge Haramagedone e thoma. Go tla direga’ng nakong yeo? Karabo ya potšišo yeo e begilwe go Hesekiele 38:14-16 le go Mateo 24:29-31. (Bala.) * Ka morago ga moo, go tla tla Haramagedone, e lego seremo sa masetlapelo a magolo, yeo e sepedišanago le go senywa ga Jerusalema ka 70 C.E. (Mal. 4:1) Ntwa ya Haramagedone e tla ba seremo sa masetlapelo a magolo ao a tlago, gomme ona e tla ba a moswananoši—yona tiragalo yeo e “sa kago [ya] ba gona ga e sa le go tloga mathomong a lefase.” (Mat.  24:21) Ge e fetile, Pušo ya Kriste ya Nywaga e Sekete e tla thoma.

9. Boporofeta bja Jesu bja mabapi le masetlapelo a magolo bo kgoma bjang batho ba Jehofa?

9 Boporofeta bjo bja mabapi le masetlapelo a magolo bo a re matlafatša. Ka baka la’ng? Ka gobane bo re kgonthišetša gore go sa šetšwe mathata ao re lebeletšanago le ona, batho ba Jehofa e le sehlopha ba tla phologa masetlapelo a magolo. (Kut. 7:9, 14) Go feta moo, re thabišwa ke gore ka Haramagedone, Jehofa o tla godiša bogoši bja gagwe le go kgethagatša leina la gagwe le lekgethwa.—Ps. 83:18; Hesek. 38:23.

JESU O AHLOLA NENG DINKU LE DIPUDI?

10. Nakong e fetilego, re be re kwešiša bjang nako ya go ahlolwa ga dinku le dipudi?

10 Ga bjale ela hloko nako ya go phethagala ga karolo e nngwe ya boporofeta bja Jesu, e lego ya seswantšho sa go ahlolwa ga dinku le dipudi. (Mat. 25:31-46) Mathomong, re be re nagana gore go ahlolwa ga batho gore ke dinku goba dipudi go tla direga mehleng ka moka ya bofelo go tloga ka 1914 go ya pele. Re be re nagana gore bao ba gannego molaetša wa Mmušo gomme ba hwa pele ga ge masetlapelo a magolo a thoma ba be ba ahlotšwe e le dipudi—ba se na kholofelo ya tsogo.

11. Ke ka baka la’ng go ahlolwa ga batho e le dinku goba dipudi go be go ka se thome ka 1914?

11 Bogareng bja bo-1990, Morokami o ile wa hlahloba lefsa Mateo 25:31, yeo e rego: “Ge Morwa wa motho a fihla ka letago la gagwe a na le barongwa ka moka, o tla dula sedulong sa gagwe sa bogoši sa letago.” Go ile gwa hlaloswa gore Jesu e bile Kgoši ya Mmušo wa Modimo ka 1914, eupša ga se a “dula sedulong sa gagwe sa bogoši sa letago” e le Moahlodi wa “ditšhaba ka moka.” (Mat. 25:32; bapiša le Daniele 7:13.) Lega go le bjalo, seswantšho sa dinku le dipudi se gatelela tema yeo Jesu a e kgathago e le Moahlodi. (Bala Mateo 25:31-34, 41, 46.) Ka ge Jesu e be e se ya tšwa e eba Moahlodi wa ditšhaba ka moka ka 1914, go ahlola ga gagwe batho gore ke dinku goba dipudi go be go ka se thome ka ngwaga woo. * Ka gona, Jesu o tla thoma neng go ahlola?

12. (a) Jesu o tla thoma neng go ba Moahlodi wa ditšhaba ka moka? (b) Ke ditiragalo dife tšeo di hlaloswago go Mateo 24:30, 31 le go Mateo 25:31-33, 46?

 12 Boporofeta bja Jesu bja mabapi le mehla ya bofelo bo utolla gore o tla thoma go ba Moahlodi wa ditšhaba ka moka ka morago ga ge bodumedi bja maaka bo fedišitšwe. Ka ge go boletšwe go  serapa 8, dilo tše dingwe tšeo di tlago go direga ka nako yeo di begilwe go Mateo 24:30, 31. Ge o hlahloba ditemana tšeo, o tla lemoga gore Jesu o porofeta ka dilo tše di swanago le tšeo go boletšwego ka tšona seswantšhong sa dinku le dipudi. Ka mohlala: Morwa wa motho o tla ka letago a na le barongwa; merafo ka moka le ditšhaba e a kgobokanywa; bao ba ahlotšwego gore ke dinku ba ‘emišetša dihlogo tša bona godimo’ ka ge ba letetšwe ke ‘bophelo bjo bo sa felego.’ * Bao ba ahlotšwego gore ke dipudi ba “itshetla dihuba [ba] lla,” ka ge ba lemoga gore ba letetšwe ke go “fedišetšwa sa ruri.”—Mat. 25:31-33, 46.

13. (a) Jesu o tla ahlola neng batho gore ke dinku goba dipudi? (b) Kwešišo ye e kgoma bjang pono ya rena ka bodiredi bja rena?

13 Ka gona, re ka phetha ka go re’ng? Jesu o tla ahlola batho ba ditšhaba ka moka gore ke dinku goba dipudi ge a etla nakong ya masetlapelo a magolo. Ke moka ka Haramagedone, e lego seremo sa masetlapelo a magolo, bao e lego dipudi ba tla “fedišetšwa sa ruri.” Kwešišo yeo e kgoma bjang pono ya rena ka bodiredi? E re thuša go lemoga kamoo modiro wa rena wa boboledi o lego bohlokwa ka gona. Go ba go fihlela ge masetlapelo a magolo a thoma, batho ba sa na le sebaka sa go fetoša menagano ya bona gomme ba thome go sepela tseleng e pitlaganego “e išago bophelong.” (Mat. 7:13, 14) Ke therešo gore batho gona bjale ba ka bontšha dika tša gore ke dinku goba dipudi. Lega go  le bjalo, re swanetše go gopola gore kahlolo ya mafelelo ya gore motho ke nku goba ke pudi e tla ba nakong ya masetlapelo a magolo. Ka gona, re na le lebaka le le kwagalago la go tšwela pele re nea batho ba bantši ka mo go ka kgonegago sebaka sa go theetša le go arabela molaetšeng wa Mmušo.

Go ba go fihlela ge masetlapelo a magolo a thoma, batho ba sa na le sebaka sa go fetoša menagano ya bona (Bona serapa 13)

JESU O FIHLA NENG, GOBA GO TLA NENG?

14, 15. Ke ditiragalo dife tše nne ka mangwalong tšeo di bolelago ka go tla ga Kriste e le Moahlodi?

 14 Na go hlahloba ka mo go oketšegilego boporofeta bja Jesu go utolla gore kwešišo ya rena ka dinako tša go phethagala ga ditiragalo tše dingwe tše dikgolo e swanetše go lokišwa? Boporofeta bjo ka bobjona bo re nea karabo. A re boneng gore bjang.

15 Karolong e nngwe ya boporofeta bja gagwe yeo e begilwego go Mateo 24:29–25:46, Jesu o bolela kudu ka seo se tlago go direga mehleng ye ya bofelo le masetlapelong a magolo ao a tlago. Karolong yeo, Jesu o bolela ga seswai ka ‘go tla’ ga gagwe, goba go fihla ga gagwe. * O bolela ka masetlapelo a magolo gore: “[Ba tla] bona Morwa wa motho a etla ka maru.” “Ga le tsebe letšatši leo Morena wa lena a tlago ka lona.” “Morwa wa motho o tla ka nako yeo le sa e naganego.” Le gona seswantšhong sa gagwe sa dinku le dipudi, Jesu o itše: “Morwa wa motho [o tla] fihla ka letago la gagwe.” (Mat. 24:30, 42, 44; 25:31) Ditiragalo tše tše nne di bolela ka go tla ga Kriste nakong e tlago e le Moahlodi. Ke kae boporofeteng bja Jesu moo re hwetšago ditiragalo tše dingwe tše nne tša go tla ga gagwe?

16. Go tla ga Jesu go bolelwa mangwalong afe a mangwe?

16 Jesu o boletše ka mohlanka yo a botegago le wa temogo gore: “Go thaba mohlanka yoo ge e ba Mong wa gagwe a fihla [“a tlile,” mongwalo wa ka tlase wa Reference Bible] a mo hwetša a dira bjalo.” Seswantšhong sa gagwe sa dikgarebe, Jesu o re: “Ge di eya go reka, monyadi a goroga [“a tla,” Kingdom Interlinear].” Seswantšhong sa gagwe sa ditalente, Jesu o itše: “Ka morago ga nako e telele mong wa bahlanka bao a tla.” Seswantšhong se swanago, mong wa bahlanka o re: “Ge ke fihla [“ke tlile,” Int] . . . ke tla hwetša se e lego sa ka.” (Mat. 24:46; 25:10, 19, 27) Ditiragalo tšeo tše nne tša go tla ga Jesu di direga neng?

17. Ke eng seo re bego re se bolela mabapi le go fihla ga Jesu mo go boletšwego go Mateo 24:46?

17 Nakong e fetilego, re boletše dikgatišong  tša rena gore ditiragalo tšeo tše nne tša mafelelo di bolela ka go fihla ga Jesu goba go tla ga gagwe ka 1918. Ka mohlala, ela hloko se Jesu a se boletšego ka “mohlanka yo a botegago le wa temogo.” (Bala Mateo 24:45-47) Re be re kwešiša gore go “fihla” moo go boletšwego ka gona go temana 46 go be go tswalana le nako yeo Jesu a ilego a tla go tlo hlahloba bomoya bja batlotšwa ka 1918 le gore go bewa ga mohlanka gore a hlokomele dilo tša Mong wa gagwe ka moka go bile ka 1919. (Mal. 3:1) Lega go le bjalo, go hlahloba boporofeta bja Jesu ka mo go oketšegilego go bontšha gore kwešišo ya rena ka dinako tša go phethagala ga dikarolo tše dingwe tša boporofeta bja Jesu e swanetše go lokišwa. Ka baka la’ng?

18. Go hlahloba ga rena boporofeta bja Jesu ka botlalo go dira gore re fihlelele phetho efe ka go tla ga gagwe?

18 Go ditemana tšeo di lego pele ga Mateo 24:46, ka mehla polelwana ‘go tla’ e bolela ka nako yeo ka yona Jesu a tlago go ahlola batho le go phethagatša kahlolo yeo masetlapelong a magolo. (Mat. 24:30, 42, 44) Le gona, ka ge re ahlaahlile go  serapa 12, ‘go fihla’ ga Jesu mo go boletšwego go Mateo 25:31 go tla direga nakong yeo e tlago ya kahlolo. Ka gona go a kwagala go phetha ka gore go fihla ga Jesu go tlo bea mohlanka yo a botegago gore a hlokomele dilo tša gagwe ka moka, mo go boletšwego ka gona go Mateo 24:46, 47, le gona go tla direga nakong e tlago, nakong ya masetlapelo a magolo. * Ka kgonthe, go hlahloba ga rena boporofeta bja Jesu ka botlalo go bontšha gabotse gore ditiragalo ka moka tše seswai tšeo di bolelago ka go tla ga gagwe di tla direga masetlapelong a magolo ge batho ba ahlolwa.

19. Ke dilo dife tšeo di lokišitšwego ka kwešišo ya rena tšeo re boletšego ka tšona, le gona ke dipotšišo dife tšeo di tlago go ahlaahlwa dihlogong tše di latelago?

19 Ka kakaretšo, re ithutile’ng? Mathomong a sehlogo se, re botšišitše ka ditiragalo tše tharo tšeo di arabago potšišo e rego: “Neng?” Re thomile ka go hlahloba gore masetlapelo a magolo ga se a thoma ka 1914 eupša a tla thoma ge Ditšhaba tše Kopanego di hlasela Babilona o Mogolo. Ke moka, re boletše lebaka leo go ahlola ga Jesu dinku le dipudi go sa thomago ka 1914 eupša go tla diregago masetlapelong a magolo. Mafelelong, re ile ra hlahloba lebaka leo go tla ga Jesu go tlo bea mohlanka gore a hlokomele dilo tša gagwe ka moka go sa diregago ka 1919 eupša go tla diregago masetlapelong a magolo. Ka gona, dikarabo tša dipotšišo tšeo tše tharo tša gore ditiragalo tšeo di tla direga “neng” di šupa nakong e swanago e sa tlago, e lego ya masetlapelong a magolo. Pono ye ya rena yeo e lokišitšwego e kgoma bjang kwešišo ya rena ka seswantšho sa mohlanka yo a botegago? Le gona, e kgoma bjang kwešišo ya rena ka dipapišo goba diswantšho tše dingwe tša Jesu tšeo di phethagalago mehleng ye ya bofelo? Dipotšišo tše tše bohlokwa di tla ahlaahlwa dihlogong tše di latelago.

 

^ ser. 4 Serapa 4: Bakeng sa tsebišo e oketšegilego, bona Morokami wa February 15, 1994, matlakala 8-21 le wa May 1, 1999, matlakala 8-20.

^ ser. 8 Serapa 8: E nngwe ya ditiragalo tšeo go boletšwego ka tšona ditemaneng tše ke ya go ‘kgoboketšwa ga bakgethwa.’ (Mat. 24:31) Ka gona, go bonagala batlotšwa ka moka bao ba tla bego ba phela lefaseng ka morago ga ge karolo ya mathomo ya masetlapelo a magolo e fetile, ba tla rotošetšwa legodimong neng neng pele ga ge ntwa ya Haramagedone e thoma. Tlhaloso ye e lokiša seo se boletšwego ka taba ye go “Dipotšišo tše Tšwago go Babadi” ka go Morokami wa August 15, 1990, letlakala 30.

^ ser. 11 Serapa 11: Bona Morokami wa October 15, 1995, matlakala 18-28.

^ ser. 12 Serapa 12: Bala ka pego e swanago go Luka 21:28.

^ ser. 15 Serapa 15: Polelwana ‘go tla’ le ‘go fihla’ di fetolela sebopego sa lediri le le swanago la Segerika la er′kho·mai.

^ ser. 18 Serapa 18: Go etša ge go boletšwe, lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le ‘go fihla’ go Mateo 24:46 ke sebopego sa lediri la Segerika leo le fetoletšwego e le ‘go tla’ go Mateo 24:30, 42, 44.