Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

“Sonvolɛ Nɔhavo Mɔɔ Ze Nrɛlɛbɛ La A Le Boni?”

“Sonvolɛ Nɔhavo Mɔɔ Ze Nrɛlɛbɛ La A Le Boni?”

‘Sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ mɔɔ ɔ menle ɛva ye kɛ ɔnlea sonvolɛma mɔɔ ɛha la a le boni?’MAT. 24:45.

1, 2. Ngyehyɛleɛ boni a Gyisɛse ɛlɛdua zo amaa yɛ aleɛ ɛnɛ a, na duzu ati a ɔhyia kɛ yɛnwu ngyehyɛleɛ zɔhane ɛ?

“MEDIEMA, menrɛhola menrɛdia fane dodo mɔɔ me sa ɛha edwɛkɛ mɔɔ ɛnee mehyia nwo wɔ ye mekɛ nu la.” Adiema raalɛ bie luale edwɛkɛ ɛhye mɔɔ ɔhanle ye wɔ ye kɛlata bie anu la azo ɔlale anyezɔlɛ mɔɔ ɔlɛ ɔmaa mediema mɔɔ yɛ gyima wɔ yɛ ewiade amuala gyima ne ati la ali. Ɛ nee ye yɛ adwenle ɔ? Yɛ nuhua dɔɔnwo nee ye yɛ adwenle. Asoo ɔwɔ kɛ ɛhye si yɛ nwo? Kyɛkyɛ.

2 Sunsum nu aleɛ mɔɔ yɛ sa ka ye wɔ ye mekɛ nloa la, di daselɛ kɛ Gyisɛse mɔɔ ɔle asafo ne Ati la ɛlɛdi ye ɛwɔkɛ zo. Nwane a ɔlɛdua ɔ nwo zo yeayɛ ɛhye a? Gyisɛse fa ye ɛralɛ ne anwo sɛkɛlɛneɛ ne ado gua la, ɔhanle kɛ, “sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la” bamaa sonvolɛma mɔɔ ɛha la “aleɛ wɔ mekɛ ne anloa.” * (Bɛgenga Mateyu 24:45-47.) Sonvolɛ nɔhavo ɛhye a le ngyehyɛleɛ ne mɔɔ Gyisɛse ɛlɛdua zo amaa ye nɔhalɛ ɛdoavolɛma aleɛ wɔ awieleɛ mekɛ ɛhye anu la. Ɔhyia kɛ yɛnwu sonvolɛ nɔhavo ne. Yɛ sunsum nu ɛkpazilɛ nee agɔnwolɛvalɛ mɔɔ yɛ nee Nyamenle lɛ la gyi ngyehyɛleɛ ɛhye azo.Mat. 4:4; Dwɔn 17:3.

3. Duzu a yɛ mbuluku ne mɔ hanle ye wɔ sonvolɛ nɔhavo ne anwo ɛrɛlɛ ne anwo a?

3 Kɛzi ɔwɔ kɛ yɛte Gyisɛse ɛrɛlɛ ne mɔɔ fane sonvolɛ nɔhavo ne anwo la abo ɛ? Yɛ mbuluku ne mɔ hanle ɛhye: Gyisɛse vale sonvolɛ nɔhavo ne ziele ɛkɛ wɔ Pɛntekɔso 33 Y.M., kɛ ɔnlea sonvolɛma mɔɔ ɛha la. Sonvolɛ ne gyi ɛkɛ maa Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛwɔ azɛlɛ ye azo la kɔsɔɔti. Sonvolɛma mɔɔ ɛha la gyi ɛkɛ maa menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la anu ko biala. Wɔ 1919 ne, Gyisɛse manle sonvolɛ nɔhavo ne nleanle “ye agya ninyɛne ne mɔ amuala”—Belemgbunlililɛ ne ninyɛne mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la azo. Noko, ɔlua debiezukoalɛ bieko nee asɔneyɛlɛ mɔɔ yɛva yɛdwenledwenle ninyɛne nwo la azo, yɛnwu kɛ ɔwɔ kɛ yɛtenrɛ  ndelebɛbo mɔɔ yɛlɛ ye wɔ Gyisɛse edwɛkɛ mɔɔ ɔhanle ye sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ anwo la. (Mrɛ. 4:18) Ɔnva nwo kɛ yɛbahɔ anwuma anzɛɛ yɛbadɛnla azɛlɛ ye azo la, bɛmaa yɛzuzu ɛrɛlɛ ne anwo na yɛnlea kɛzi ɔfane yɛ nwo la.

MEKƐ BONI A ƐRƐLƐ NE RALE NU A?

4-6. Duzu ati a Gyisɛse ɛrɛlɛ ne mɔɔ fane sonvolɛ nɔhavo ne anwo la bara nu wɔ 1914 anzi ɛ?

4 Sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ anwo ɛrɛlɛ ne maa ɔda ali kɛ tɛ ɛvolɛ 33 Y.M. Pɛntekɔso ne anu a ɔrale nu a, na emomu, wɔ awieleɛ mekɛ ɛhye anu. Bɛmaa yɛnlea mɔɔ Ngɛlɛlera ne ka la.

5 Sonvolɛ nɔhavo ne anwo ɛrɛlɛ ne boka ye ‘ɛralɛ ne nee ewiade awieleɛ ne’ anwo ngapezo ne anwo. (Mat. 24:3) Ɛnee ngapezo ne foa mɔɔ ɔlumua mɔɔ bɛhɛlɛ ye wɔ Mateyu 24:4-22 la, bara nu fane nwiɔ—mɔɔ ɔlumua, ɔvi ɛvolɛ 33 Y.M. kɔdwu 70 Y.M., na ɛnee mɔɔ ɔtɔ zo nwiɔ la bara nu wɔ yɛ mekɛ ye anu. Asoo ɛhye kile kɛ Gyisɛse edwɛkɛ ne mɔɔ fane sonvolɛ nɔhavo ne anwo la noko bara nu fane nwiɔ ɔ? Kyɛkyɛ.

6 Ɔvi Mateyu 24:29, Gyisɛse hanle ninyɛne mɔɔ ɔbasisi yɛ mekɛ ye anu la anwo edwɛkɛ titile. (Bɛgenga Mateyu 24:30, 42, 44.) Ɔka mɔɔ ɔbazi anwongyelelɛ kpole ne anu anwo edwɛkɛ la, ɔhanle kɛ ‘menli kɛnwu medame Sonla Ra kɛ melua amungu nu melɛba.’ Akee, ɔdule menli mɔɔ awieleɛ mekɛ ne bado bɛ la folɛ kɛ bɛzinza, ɔhanle kɛ: “Bɛnze kenle mɔɔ bɛ Awulae ne kɛra la,” ɔboalekɛ “medame Sonla Ra, mebara mekɛ mɔɔ bɛ nye ɛnla la.” * Wɔ edwɛkɛ ɛhye anu—mekɛ mɔɔ ɛnee Gyisɛse ɛlɛka ninyɛne mɔɔ ɔbasisi wɔ awieleɛ mekɛ ne anu anwo edwɛkɛ la—yɛɛ ɔhanle sonvolɛ nɔhavo ne anwo edwɛkɛ a. Yemɔti, yɛbahola yɛaha kɛ ye edwɛkɛ ne mɔɔ fane sonvolɛ nɔhavo ne anwo la rale nu ɔvi 1914, mekɛ mɔɔ ɛnee awieleɛ mekɛ ne ɛbɔ ɔ bo la. Ndelebɛbo wɔ edwɛkɛ ɛhye anu. Kɛmɔti ɛ?

7. Mekɛ mɔɔ ɛbuhenle mekɛ ne bɔle ɔ bo la, kpuyia mɔɔ anwo hyia la boni a bɛbizale a, na duzu ati ɔ?

7 Suzu kpuyia ne anwo ekyii: “Ɛnee akee, sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la a le boni?” Ɛnee ɔngyia kɛ awie kɛbiza kpuyia ɛhye wɔ ɛvoya ne mɔɔ lumua la anu. Yɛnwunle ye wɔ edwɛkɛ mɔɔ li ɛhye anyunlu anu kɛ, ɛzoanvolɛma ne yɛle sɛkɛlɛneɛ yɛɛ bɛmanle menli nyianle tumi yɛle sɛkɛlɛneɛ na ɛnee ɔkile kɛ Nyamenle ne bɛ lua. (Gyi. 5:12) Yemɔti, ɛnee duzu ati a awie babiza kɛ nwane a Kelaese ɛkpa ye kɛ ɔli menli ne ati ɛ? Noko, wɔ 1914, ɛnee ninyɛne ɛhakyi. Ɛbuhenle mekɛ ne bɔle ɔ bo zɔhane ɛvolɛ ne. Ɛnee mekɛ ɛdwu kɛ bɛtudu ndile ne bɛfi abɛlɛ ne anwo. (Mat. 13:36-43) Ɛbuhenle mekɛ ne bɔle ɔ bo la, bɛbizale kpuyia bie mɔɔ anwo hyia la: Kɛmɔ ɛnee adalɛ Keleseɛnema dɔɔnwo ɛlɛka kɛ bɛle Gyisɛse nɔhalɛ ɛdoavolɛma la ati, kɛ ɔkɛyɛ na bɛanwu abɛlɛ ne—Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la ɛ? Mualɛ ne wɔ sonvolɛ nɔhavo ne anwo ɛrɛlɛ ne anu. Kelaese ɛdoavolɛma mɔɔ bɛkpokpa bɛ la a le bɛdabɛ mɔɔ ɛnee bɛnyia sunsum nu aleɛ kpalɛ la.

SONVOLƐ NƆHAVO MƆƆ ZE NRƐLƐBƐ LA A LE BONI?

8. Duzu ati a ɔfɛta kɛ Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la bie mɔ a yɛ sonvolɛ nɔhavo ne ɛ?

8 Ɔwɔ kɛ Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛwɔ azɛlɛ ye azo la bie mɔ a yɛ sonvolɛ nɔhavo ne a. Bɛfɛlɛ menli ɛhye mɔ “alehelɛ ɛsɔfoma” na bɛmaa bɛ gyima kɛ “bɛha mɔɔ ɔvɛlɛle bɛ ɔvile awozinli nu ɔrale ye nwanwane wienyi ne anu la ‘nyɛleɛ kpalɛ’ bɛhile.” (1 Pita 2:9, NW) Ɔfɛta kɛ “alehelɛ ɛsɔfoma” ne a nyia adenle kilehile bɛ gɔnwo mɔ diedima nɔhalɛ ne a.Mal. 2:7; Yek. 12:17.

9. Asoo Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la kɔsɔɔti boka sonvolɛ nɔhavo ne anwo? Kilehile nu.

 9 Asoo menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛwɔ azɛlɛ ye azo la kɔsɔɔti boka sonvolɛ nɔhavo ne anwo? Kyɛkyɛ. Nɔhalɛ, tɛ menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la amuala a lɛ adenle fa sunsum nu aleɛ maa bɛ gɔnwo mɔ diedima mɔɔ bɛwɔ ewiade amuala la a. Mediema mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ abɛlɛ ne gyi ɛkɛ maa bɛ la bie mɔ le azonvolɛ anzɛɛ mgbanyima wɔ bɛ asafo nu. Bɛkilehile wɔ azua nu nee bɛ asafo ne mɔ anu, na bɛfa nɔhalɛlilɛ bɛdie adehilelɛ mɔɔ vi ewiade amuala gyima ne ati la bɛto nu. Noko bɛmboka bɛdabɛ mɔɔ bɛsiezie sunsum nu aleɛ bɛmaa mediema mɔɔ bɛwɔ ewiade amuala la anwo. Bieko, bie mɔ le mraalɛ mɔɔ bɛlɛ bɛ nwo aze, bɛtɛyɛle bɛ adwenle kɛ bɛkilehile wɔ asafo ne anu.1 Kɔl. 11:3; 14:34.

10. Sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la a le boni?

10 Ɛnee akee, sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la a le boni? Mekɛ mɔɔ Gyisɛse kilemunli ne mɔɔ ɔpɛle ɔdole ɛkɛ mɔɔ ɔdua menli ekyi bie anwo zo ɔmaa menli dɔɔnwo aleɛ wɔ yɛ adwenle nu la, sonvolɛ zɔhane a le bɛdabɛ mɔɔ bɛkpokpa bɛ ekpunli ekyi ne mɔɔ bɛfa sunsum nu aleɛ bɛmaa menli dɔɔnwo wɔ Kelaese ɛralɛ mekɛ ne anu la. Wɔ awieleɛ mekɛ ɛhye anu, mediema mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛboka sonvolɛ nɔhavo ne anwo la sonle wɔ ewiade amuala gyima ne ati. Gyihova Alasevolɛ Neazo Eku ne a le sonvolɛ zɔhane. Noko yɛ ye nzonlɛ kɛ wɔ Gyisɛse ɛrɛlɛ ne anu edwɛkɛkpɔkɛ “sonvolɛ” mɔɔ ɔvale ɔlile gyima la kile kɛ bɛle ekpunli. Yemɔti, Neazo Eku ne anu amra ka bɔ nu a bɛsi kpɔkɛ a.

SONVOLƐMA MƆƆ ƐHA LA A LE BONI?

11, 12. (a) Gyima nwiɔ boni a sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la lɛ a? (b) Mekɛ boni a Gyisɛse manle sonvolɛ nɔhavo ne nleanle sonvolɛma mɔɔ ɛha la ɛ, nwane mɔ a ɔkpale bɛ a?

11 Wɔ Gyisɛse ɛrɛlɛ ne anu, bɛmanle sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la gyima nwiɔ. Mɔɔ ɔlumua la, ɔbanlea sonvolɛma mɔɔ ɛha la; mɔɔ ɔtɔ zo nwiɔ, ɔbanlea yɛ menle ne ninyɛne ne mɔ amuala azo. Awieleɛ mekɛ ɛhye anu a ɛrɛlɛ ne bara nu a yemɔti ɔ sa baha gyima nwiɔ ɛhye mɔ wɔ mekɛ mɔɔ Gyisɛse babɔ ye tumililɛ ne abo wɔ 1914.

12 Mekɛ boni a Gyisɛse kpale sonvolɛ nɔhavo ne kɛ ɔnlea sonvolɛma mɔɔ ɛha la ɛ? Amaa yɛabua la, kyesɛ yɛsia yɛkɔ 1914—mekɛ mɔɔ ɛbuhenle ne bɔle ɔ bo la. Yɛlumua yɛha kɛ, wɔ zɔhane mekɛ ne ɛnee ekpunli dɔɔnwo ɛlɛka kɛ bɛle Keleseɛnema. Ekpunli ne boni anu a Gyisɛse  bakpa sonvolɛ nɔhavo ne a? Bɛbuale kpuyia ɛhye wɔ mekɛ mɔɔ ɔ nee ɔ Ze ranleɛnleanle ɛzonlenlɛ sua ne, anzɛɛ sunsum nu ɛzonlenlɛ nwo ngyehyɛleɛ ne anu, ɔvi 1914 kɔdwu 1919 mɔlebɛbo la. * (Mal. 3:1) Bɛ nye liele Baebolo Sukoavoma ekpunli ekyi ne mɔɔ bɛlale ye ali kɛ bɛ ahonle wɔ Gyihova nee ye Edwɛkɛ ne azo la anwo. Ɛnee ɔwɔ kɛ bɛte bɛ nwo, yemɔti mekɛ mɔɔ bɛhɔle sɔnea nu mekɛ ekyi la, bɛbɛlɛle bɛ nwo aze bɛliele bɛdole nu. (Mal. 3:2-4) Baebolo Sukoavoma ɛhye mɔ le nɔhalɛ Keleseɛnema, bɛle abɛlɛ. Bɛdwazole sunsum nu wɔ 1919, Gyisɛse kpale mediema mrenya mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛfɛta la wɔ bɛ avinli ɔvale bɛ ɔyɛle sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ ɔmanle bɛnleanle sonvolɛma mɔɔ ɛha la.

13. Nwane mɔ a boka sonvolɛma mɔɔ ɛha la anwo a, kɛmɔti ɛ?

13 Nwane mɔ a le sonvolɛma mɔɔ ɛha la? Bɛmɛ a le menli mɔɔ bɛfa aleɛ ne bɛmaa bɛ la. Wɔ awieleɛ mekɛ ne mɔlebɛbo, ɛnee sonvolɛma mɔɔ ɛha la kɔsɔɔti le menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ. Nzinlii, mboane gyɛne ne anu ekpunli kpole ne rabokale sonvolɛma mɔɔ ɛha la. Ɛnɛ, “mboane ekpunli ko” ne mɔɔ Kelaese ɛlɛnea bɛ la anu dɔɔnwo le mboane gyɛne ne anu amra. (Dwɔn 10:16) Ekpunli nwiɔ ne kɔsɔɔti nyia sunsum nu aleɛ ne mɔɔ sonvolɛ nɔhavo ne fa maa wɔ ye mekɛ nloa la azo nvasoɛ. Na Neazo Eku ne anu amra mɔɔ ɛnɛ bɛmɛ a bɛle sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la ɛ? Mediema ɛhye mɔ noko hyia sunsum nu aleɛ. Yemɔti, bɛbɛlɛ bɛ nwo aze bɛdie bɛto nu kɛ bɛ nuhua ko biala boka sonvolɛma mɔɔ ɛha la, kɛmɔ Gyisɛse nɔhalɛ ɛdoavolɛma kɔsɔɔti de la.

Saa yɛbahɔ anwuma anzɛɛ yɛbadɛnla azɛlɛ ye azo o, yɛ kɔsɔɔti yɛboka sonvolɛma mɔɔ ɛha la anwo na yɛhyia sunsum nu aleɛ ko ne ala

14. (a) Gyima boni a bɛva bɛwula sonvolɛ nɔhavo ne asa a, na bie a le boni? (b) Kɔkɔ boni a Gyisɛse bɔle sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la ɛ? (Nea ɛlɛka “Na Saa Sonvolɛ Adalɛ Ne . . .”)

14 Gyisɛse ɛva gyima kpole ɛmaa sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la. Wɔ Baebolo mekɛ nu, ɛnee sonvolɛ, anzɛɛ awuke zo kpanyinli mɔɔ bɛdie ye bɛdi la nea awuke zo. (Luku 12:42) Bɛva sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la kɛ ɔnlea diedima awuke ne azo. Gyima ne bie a le agya ninyɛne mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo, edwɛkɛhanlɛ gyima ne, maanzinli nee maangyeba nyianu nwo ngyehyɛleɛ, yɛɛ Baebolo nwo mbuluku mɔɔ bɛfa bɛkɔ daselɛlilɛ nee mɔɔ bɛfa bɛyɛ bɛtianwo nee asafo debiezukoalɛ mɔɔ bɛnea zo la. Sonvolɛma mɔɔ ɛha la hyia sunsum nu nziezielɛ ne mɔɔ sonvolɛ ne yɛ la amuala anwo.

 MEKƐ BONI A ƆBANLEA Ɔ MENLE NINYƐNE NE AMUALA AZO A?

15, 16. Mekɛ boni a Gyisɛse bamaa sonvolɛ nɔhavo ne anlea ye agya ninyɛne ne mɔ amuala azo a?

15 Mekɛ boni a Gyisɛse vale gyima mɔɔ ɔtɔ zo nwiɔ—“agya ninyɛne ne mɔ amuala” ɔmanle ye kɛ ɔnlea zo a? Gyisɛse hanle kɛ: ‘Saa ɔ menle ne bato ye kɛ ɔlɛyɛ ye zɔhane a, ɛhye le nyilalɛ kpole maa sonvolɛ ne. Nɔhalɛ, meka meahile bɛ, ɔ menle ne kɛmaa ɔkɛnlea ye agya ninyɛne ne mɔ amuala azo.’ (Mat. 24:46, 47) Yɛ ye nzonlɛ kɛ Gyisɛse vale gyima mɔɔ ɔtɔ zo nwiɔ la manle sonvolɛ ne wɔ mekɛ mɔɔ ɔradole ye kɛ “ɔlɛyɛ ye zɔhane,” kile kɛ, ɔlɛfa sunsum nu aleɛ yeamaa la. Yemɔti, adenle bala mekɛ nwiɔ ne mɔɔ ɔbava gyima ne yeamaa bɛ la avinli. Saa yɛbade kɛzi ɔbava ye agya ninyɛne ne mɔ amuala yeamaa sonvolɛ ne nee mekɛ mɔɔ ɔbayɛ zɔ la abo kpalɛ a, kyesɛ yɛnwu ninyɛne nwiɔ ɛhye: mekɛ mɔɔ ɔbara nee ye agya ninyɛne ne mɔ.

16 Mekɛ boni a Gyisɛse bara a? Mualɛ ne wɔ edwɛkɛ ne anu. Kakye kɛ Gyisɛse ‘ɛralɛ’ ne mɔɔ ngɛlɛlera ne mɔ mɔɔ li ɛhye anyunlu fane nwo la a le mekɛ mɔɔ ɔbarabua ndɛne wɔ ewiade awieleɛ ne la. * (Mat. 24:30, 42, 44) Zɔhane ati, Gyisɛse ‘ɛralɛ’ ne mɔɔ bɛha nwolɛ edwɛkɛ wɔ sonvolɛ nɔhavo ne anwo ɛrɛlɛ ne anu la bayɛ anwongyelelɛ kpole ne anu.

17. Gyisɛse agya ninyɛne ne bie a le duzu?

17 Gyisɛse “agya ninyɛne ne mɔ amuala” a le duzu? Gyisɛse anga edwɛkɛ biala mɔɔ ɔkile kɛ ye ninyɛne ne “amuala” le azɛlɛ ye azo ninyɛne. Nɔhalɛ, Gyisɛse ɛnyia tumi kpole wɔ anwuma. Ɔhanle kɛ: “Bɛva tumi muala mɔɔ wɔ anwuma nee aze la bɛmaa me.” (Mat. 28:18; Ɛfɛ. 1:20-23) Kɛkala ye agya ninyɛne ne bie a le Mɛzaya  Belemgbunlililɛ ne mɔɔ bɛva bɛmaa ye ɔvi 1914 mɔɔ ye ɛdoavolɛma mɔɔ bɛkpokpa bɛ bɛanyia bie la.Yek. 11:15.

18. Kɛmɔti a Gyisɛse anye balie nwo kɛ ɔbamaa bɛanlea ye agya ninyɛne ne mɔ amuala azo ɛ?

18 Ɛhye ati, duzu a yɛbaha? Mekɛ mɔɔ Gyisɛse bara kɛ ɔbabua ndɛne wɔ anwongyelelɛ kpole ne anu la, ɔbanwu kɛ sonvolɛ nɔhavo ne ɛlɛmaa sonvolɛma mɔɔ ɛha la sunsum nu aleɛ wɔ ye mekɛ nloa. Yemɔti, Gyisɛse anye balie nwo kɛ ɔbamaa bɛanlea ye gyima mɔɔ tɔ zo nwiɔ—ye agya ninyɛne ne mɔ amuala azo. Sonvolɛ nɔhavo ne anu amra asa bɛaha gyima ɛhye wɔ mekɛ mɔɔ bɛbanyia bɛ anwuma ahatualɛ ne na bɛ nee Kelaese ɛlɛdi tumi la.

19. Asoo sonvolɛ nɔhavo ne banyia ahatualɛ kpole wɔ anwuma adɛla menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛha la? Kilehile nu.

19 Asoo sonvolɛ nɔhavo ne banyia ahatualɛ kpole wɔ anwuma adɛla menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛha la? Kyɛkyɛ. Ɔdwu mekɛ ne bie a, saa bɛfa debie bɛbɔ menli ekyi ɛwɔkɛ a, menli dɔɔnwo nyia bie. Kɛ neazo la, suzu mɔɔ Gyisɛse hanle hilele ye nɔhalɛ ɛzoanvolɛ 11 ne wɔ nɔe ne mɔɔ aleɛ kye a ɔbawu la anwo nea. (Bɛgenga Luku 22:28-30.) Gyisɛse bɔle menli ekpunli ekyi ne ɛwɔkɛ kɛ ahatualɛ kpalɛ wɔ ɛkɛ maa bɛ wɔ bɛ nɔhalɛlilɛ ne anwo. Bɛ nee ye babɔ nu ali tumi. Noko wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo anzi, ɔhanle kɛ 144,000 ne amuala ne ye bɛadɛnla ye belemgbunli ebia ne azo. (Yek. 1:1; 3:21) Zɔhane ala a, wɔ Mateyu 24:47, ɔbɔle ɛwɔkɛ kɛ bɛbamaa menli ekpunli ekyi bie—mediema mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛle sonvolɛ nɔhavo la—anlea ye agya ninyɛne ne mɔ amuala azo a. Ɛhye kile kɛ 144,000 ne kɔsɔɔti bɛanyia ye tumi kpole ne mɔɔ ɔbali ye wɔ anwuma la bie.Yek. 20:4, 6.

Menli 144,000 ne kɔsɔɔti banyia Gyisɛse tumi kpole ne mɔɔ ɔbali ye wɔ anwuma la bie (Nea ɛdendɛkpunli 19)

20. Duzu ati a Gyisɛse vale sonvolɛ nɔhavo ne ziele ɛkɛ ɛ, na duzu a wɔbɔ kpɔkɛ kɛ ɛbayɛ a?

20 Gyisɛse ɛlɛdua sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la anwo zo yeali kilemunli ne mɔɔ ɔpɛle ɔdole ɛkɛ wɔ ɛvoya ne mɔɔ lumua anu mɔɔ ɔdua menli ekyi bie anwo zo ɔmaa menli dɔɔnwo aleɛ la azo. Gyisɛse vale sonvolɛ nɔhavo ne ziele ɛkɛ amaa ye nɔhalɛ azonvolɛ—bɛdabɛ mɔɔ bɛkpokpa bɛ anzɛɛ mboane gyɛne ne—anyia sunsum nu aleɛ wɔ awieleɛ mekɛ ye anu. Bɛmaa yɛhɔ zo yɛboa bɛdabɛ mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛka bɛbɔ nu bɛyɛ sonvolɛ nɔhavo mɔɔ ze nrɛlɛbɛ la yɛva yɛhile kɛ yɛ nye sɔ mɔɔ bɛlɛyɛ la.Hib. 13:7, 17.

 

^ ɛden. 2 Ɛdendɛkpunli 2: Ɛnee Gyisɛse ɛlumua ɛbu ɛrɛlɛ zɛhae bie, ɔvɛlɛle “sonvolɛ” ne “kpanyinli wɔ ye awuke ne anu” yɛɛ ɔvɛlɛle “sonvolɛma mɔɔ ɛha” la “sonvolɛma ekpunli.”Luku 12:42-44, NW.

^ ɛden. 6 Ɛdendɛkpunli 6: Asolo Giliki edwɛkɛkpɔkɛ mɔɔ bɛhile ɔ bo “mebara” (er′kho·mai) wɔ Mateyu 24:42, 44 la nee Giliki edwɛkɛkpɔkɛ mɔɔ bɛhile ɔ bo “ɛralɛ” (pa·rou·si′a) wɔ Mateyu 24:3 la. Kelaese ɛralɛ ne mɔɔ ɛnyelɛ ɛnnwu ye la babɔ ɔ bo kolaa na yearabua ndɛne ne.

^ ɛden. 12 Ɛdendɛkpunli 12: Nea edwɛkɛ “Bɛhakye Kɛ Me Nee Bɛ Lua Dahuu” mɔɔ wɔ magazine ɛhye mukelɛ 10-12, ɛdendɛkpunli 5-8 la.

^ ɛden. 16 Ɛdendɛkpunli 16: Nea edwɛkɛ “Ka Kile Yɛ, Mekɛ Boni A Ɛhye Mɔ Bazi A?” mɔɔ ɔwɔ magazine ɛhye mukelɛ 7-8, ɛdendɛkpunli 14-18 la.