Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Omwa yapulwa

Omwa yapulwa

“Nye mwe liyelifa, mwa yapulwa.” — 1 KOR. 6:11.

1. Oinima imwe tai limbililike ilipi Nehemia a li a hanga tai ningwa eshi a alukila kuJerusalem? (Tala efano olo li li pehovelo loshitukulwa.)

ESHI Nehemia a alukila kuJerusalem konima yomudo 443 K.O.P. okwa hanga tamu ningwa oinima tai limbilike novanhu ova li tava popi kombinga yayo. Oilipi mbela? Omunailongo umwe omukolokoshi okwa li ha di medimo limwe lotembeli. Ovalevi okwa hanga va hauluka oinakuwanifwa yavo. Ofimbo ovakwatelikomesho va li hava ningi eengeshefa mefiku lEshabata, ponhele yokukwatela komesho elongelokalunga. Ovaisrael vahapu ova li yo va hombolafana novanhu vomoiwana imwe. — Neh. 13:6.

2. Ongahelipi Israel sha li sha ninga oshiwana sha yapulwa?

2 Ovaisrael ova li oshiwana osho sha yapulilwa Kalunga. Mo 1513 K.O.P., Ovaisrael ova li ve na ouladi wokulonga ehalo laJehova. Ova li va popya tava ti: “Eendjovo adishe da popiwa kOmwene ohatu ke di wanifa.” (Ex. 24:3) Onghee hano, Kalunga okwa li a yapula oshiwana osho, ile tu tye, e shi likalekela shi li oshihoololwa. Kasha li tuu shi na oufembanghenda munene! Konima yomido omilongo nhee, Moses okwa li e shi dimbulukifa ta ti: “Oove oshiwana sha yapulilwa Omwene Kalunga koye. Omwene Kalunga koye e ku hoolola mo moiwana aishe yokombada yedu, opo u kale oshiwana shaye mwene.” — Deut. 7:6.

3. Onghalo yopamhepo yOvajuda oya li ya tya ngahelipi eshi Nehemia a alukila kuJerusalem oshikando oshitivali?

3 Shinyikifa oluhodi, ouladi woshiwana shaIsrael wopehovelo wokukala oshiwana shiyapuki inau ka kalelela. Nonande opa li alushe oohandimwe ovo hava longele Kalunga, Ovajuda vahapu ova li ashike tave limonikifa va fa ovayapuki ile ovadiinini, ponhele yokulonga ehalo laKalunga. Pefimbo opo Nehemia a alukila kuJerusalem oshikando oshitivali, opa li pa pita omido efele okudja eshi oshixupe shidiinini sha aluka kuBabilon shi ka tungulule elongelokalunga lashili. Ndele natango pefimbo opo, oshiwana osho kasha li shi na ouladi woinima yopamhepo.

4. Oitwa ilipi hatu ka kundafana oyo tai dulu oku tu kwafela tu kale oshiwana sha yapulwa?

 4 Ngaashi Ovaisrael, Eendombwedi daJehova kunena oda yapulwa meityo la mbwalangadja. Ovakriste ovavaekwa nosho yo “ongudu inene” ova yapulwa, sha hala okutya, ve likalekelwa omolwoilonga iyapuki. (Eh. 7:9, 14, 15; 1 Kor. 6:11) Kape na nande oumwe womufye a hala okukanifa oufembanghenda wokukala tu li oshiwana sha yapulwa koshipala shaKalunga ngaashi Ovaisrael va li va ninga. Ndele mbela oshike tashi dulu oku tu kwafela tuha ye monghalo ya tya ngaho opo tu twikile okukala twa yapulwa nohatu dulu okulongifwa moilonga yaJehova? Moshitukulwa eshi, ohatu ka kundafana oitwa yopane oyo ya divilikwa muNehemia etukulwa 13: (1) Okuhenuka eendafano lii; (2) okuyambidida omalongekido ehangano; (3) okupitifa komesho oinima yopamhepo nosho yo (4) okukaleka po omufika woye wopaKriste. Paife natu ka kundafaneni oitwa oyo kooshimwe.

HENUKA EENDAFANO LII

Ongahelipi Nehemia a li a ulika oudiinini waye kuJehova? (Tala okatendo 5, 6)

5, 6. Eliasib naTobia ova li oolyelye, nomolwashike Eliasib a li a ninga eume laTobia?

5 Lesha Nehemia 13:4-9. Kashi pu okukala ovayapuki molwaashi otwa dingililwa kovanhu ve na enwefemo lii. Diladila shi na sha naEliasib naTobia. Aliasib okwa li omupristeri omukulunhu, ofimbo Tobia a li Omuammoni notashi dulika a li e na ondodo yonhumba melelo lOvapresia lomuJudea. Tobia nookaume kaye ova li tava i moshipala eenghendabala daNehemia dokutungulula ekuma laJerusalem. (Neh. 2:10) Ovaammoni kava li va pitikwa okuya moluumbo lotembeli. (Deut. 23:3) Ndele mbela omolwashike omupristeri omukulunhu a kongela Tobia ondjuwo motembeli?

6 Tobia okwa li a ninga eume laEliasib. Tobia nomonamati Joharan ova li va hombola ovakainhu Ovajuda, nOvajuda vahapu ova kala hava popile Tobia mouwa. (Neh. 6:17-19) Umwe womovatekulu vaEliasib okwa li a hombola omonakadona waSanballat, ngoloneya waSamaria, oo a li umwe womomaume aTobia. (Neh. 13:28) Ekwatafano olo otashi dulika olo la ningifa Omupristeri Omukulunhu Eliasib a nwefwe mo komunhu oo ehe fi omwiitaveli nomupataneki. Ashike Nehemia okwa li a ulika oudiinini kuJehova eshi a umbila pondje oinima yaTobia oyo ya li mondjuwo yomotembeli.

7. Ongahelipi ovakulunhuongalo nOvakriste vakwao tava dulu okuhenuka osho tashi dulu oku va imba va kale ovayapuki pataleko laJehova?

7 Molwaashi otu li oshiwana she liyapulila Jehova, otu na tete okuulika oudiinini wetu kuye. Ngeenge itatu kala pamifikamhango daye douyuki, itatu ka kala tu li ovayapuki koshipala shaye. Inatu efa nande ekwatafano letu novapambele li hekule omifikamhango dOmbibeli. Ovakulunhuongalo Ovakriste ove na okuwilikwa komadiladilo aJehova ndele ha komadiladilo ile komaliudo avo vene. (1 Tim. 5:21) Ove na okulungama vaha ninge nande osha osho tashi nyono po ekwatafano lavo naKalunga. — 1 Tim. 2:8.

8. Oshike osho ovapiya vaJehova aveshe ve mu liyapulila ve na okudimbuluka ngeenge tashi uya peendafano?

8 Otu na okudimbuluka kutya “ookaume vai otava nyono po eenghedi diwa.” (1 Kor. 15:33) Ovapambele vetu vamwe otashi dulika vehe tu nwefe mo nawa. Pashihopaenenwa, Eliasib okwa li a tula po oshihopaenenwa shiwa eshi a li a yambidida Nehemia pefimbo lokutungululwa kwekuma laJerusalem. (Neh. 3:1) Ndele lwanima, enwefemo lii laTobia nosho yo lavamwe ola ka ningifa Eliasib oinima oyo ye ke mu nyateka koshipala shaJehova. Otwa pumbwa okweendafana nookaume vawa ovo have tu ladipike tu longe oilonga yopaKriste, ngaashi okulesha Ombibeli, okuya kokwoongala kwopaKriste nokukufa ombinga moukalele. Ndele otu hole nohatu pandula unene tuu ovapambele ovo have tu ladipike tu ninge oinima iwa.

YAMBIDIDA OMALONGEKIDO EHANGANO

9. Omolwashike omalongekido otembeli a li ehe li vali melandulafano, noolyelye va li va pewa oushima kuNehemia omolwoshinima osho?

9 Lesha Nehemia 13:10-13. Eshi Nehemia a ka  alukila kuJerusalem, okwa hanga ovanhu ihava twala vali omayambidido kotembeli. Eshi Ovalevi va mona kutya ihava pewa vali omayambidido, ova fiya po oinakuwanifwa yavo ndele tava ka longa omapya avo. Nehemia okwa li a yandja oushima kovawiliki omolwonghalo oyo molwaashi kava li hava wanifa po oilonga yavo. Otashi dulika kava li hava ongele oitimulongo oyo ovanhu tava yandje ile pamwe kava li have i fikifa kotembeli ngaashi va li va lombwelwa va ninge. (Neh. 12:44) Onghee hano, Nehemia okwa li a katuka eenghatu opo oitimulongo i ongelwe. Okwa li a nangeka po ovalumenhu ve shii okulineekelwa va pashukile omalimba otembeli nova kale tava tukula oikulya.

10, 11. Oshiwana shaJehova oshi na oufembanghenda ulipi wokuyambidida elongelokalunga lashili?

10 Mbela ohatu lihongo mo sha ngoo mehokololo olo? Heeno, otali tu dimbulukifa kutya otu na oufembanghenda wokufimanekifa Jehova neliko letu. (Omayel. 3:9) Ngeenge hatu yandje omayambidido e na sha noilonga yaJehova, otwa fa ashike hatu mu pe mwaasho shaye. (1 Omaf. 29:14-16) Otashi dulika tu diladile kutya omayambidido etu itaa fimanekifa Jehova molwaashi itatu dulu okuyandja shihapu. Ndele Jehova ota ka tambula eeshali odo hatu mu pe molwaashi ohatu di mu pe nehalo liwa. — 2 Kor. 8:12.

11 Oule womido dihapu, oukwaneumbo umwe owa kala hau shivi ovalihomboli ovanamido ovakokolindjila ve likalekelwa va ka lye pamwe navo lumwe moshivike keshe. Nonande ovadali ovo ove na ounona vahetatu, omukulukadi okwa li e hole okutya, “Okutelekela ovanhu 12 kashi li dule nokutelekela ovanhu 10.” Oikulya oyo have va telekele lumwe moshivike kai fi ngeno ihapu, ndele ovakokolindjila ovo ova li va pandula keyakulo olo. Ashike navo ova ka kala ve li enangeko noupuna koukwaneumbo oo. Ovakokolindjila ovo ova li va twa omukumo ounona vomoukwaneumbo omo moku va ladipika nomoku va hokololela oimoniwa yavo, naasho oshe va kwafela va ninge exumokomesho lopamhepo. Lwanima aveshe ova ka ya moilonga yefimbo li yadi.

12. Oihopaenenwa iwa ilipi ya tulwa po kovalumenhu ovo va nangekwa po meongalo?

12 Oshilihongomwa shimwe osho eshi kutya, ngaashi Nehemia, ovalumenhu ovo va nangekwa po kunena ove na okutula po oshihopaenenwa mokuyambidida omalongekido ehangano. Oilyo yeongalo nayo ohai mono ouwa moshihopaenenwa shavo. Kungaho, ovakulunhuongalo otava hopaenene yo omuyapostoli Paulus. Paulus okwa li ha yambidida elongelokalunga lashili nokwa li ha yandje ewiliko tali kwafa. Pashihopaenenwa, okwa li a yandja omaetepo onhumba taa longo e na sha nokuyandja omayambidido. — 1 Kor. 16:1-3; 2 Kor. 9:5-7.

 PITIFA KOMESHO OINIMA YOPAMHEPO

13. Omolwashike Ovajuda vamwe va li ihava fimaneke Eshabata?

13 Lesha Nehemia 13:15-21. Ngeenge otwa kala ashike twe lipyakidila noinima yopamaliko, otashi dulika tu ka nghundipale pamhepo kanini nakanini. PaExodus 31:13, Eshabata lokoshivike ola li hali dimbulukifa Ovaisrael kutya ove li oshiwana sha yapulwa. Eshabata ola li efiku lelongelokalunga loukwaneumbo, lokwiilikana nokudilonga kOmhango yaKalunga. Ovanhu vamwe vopefimbo laNehemia ova li va tala ko Eshabata la fa ashike omafiku makwao okungeshefa. Kava li vali hava pitifa komesho oinima yopalongelokalunga. Eshi Nehemia a mona osho sha li tashi ningwa po, okwa li ha idilifa oivelo yoshilando eshi taku wiwile mefiku etihamano nokutaataa mo ovalandifi ovanailongo fimbo Eshabata inali hovela.

14, 15. (a) Oshike tashi ke tu ningilwa ngeenge otwa pwila mokulikola oimaliwa? (b) Ongahelipi hatu dulu okuya metulumuko laKalunga?

14 Oshike hatu lihongo moshihopaenenwa shaNehemia? Oshilihongomwa shimwe oshosho kutya otu na okulipangela ngeenge tashi uya poinima yapaipindi. Ngeenge hasho, ohatu ke lihanga hatu twalwaatwalwa ile hatu longele Jehova netatamutima, naunene tuu ngeenge ohatu hafele oilonga yetu yokulikongela omboloto. Dimbuluka kutya Jesus okwa londwela shi na sha nokulongela oovene vavali. (Lesha Mateus 6:24.) Nehemia okwa li ha mono oyuuyemo, ndele mbela okwa li ha longifa efimbo laye ngahelipi? (Neh. 5:14-18) Ponhele yokukala e na ekwatafano lopaipindi nOvatirus ile novanhu vamwe ve lili, okwa li e lipyakidila nokukwafela ovamwaxe nokuninga oinima oyo tai yapulifa edina laJehova. Sha faafana nokunena, ovakulunhuongalo novayakuliongalo Ovakriste ohava yandje elitulemo kokuninga osho tashi etele eongalo ouwa, novaitaveli vakwao ove va hole omolwomhepo ya tya ngaho. Osho ohashi etifa ohole, ombili neameno mokati koshiwana shaKalunga. — Hes. 34:25, 28.

15 Nonande kunena Ovakriste inava teelelwa va dane Eshabata olo la li hali danwa koshivike, Paulus okwe tu lombwela ta ti: “Otapa kala hano etulumuko leshabata lokomesho koshiwana shaKalunga.” Okwa weda ko vali a ti: “Ou a ya metulumuko laye, oye ta tulumukwa yo koilonga yaye ngaashi Kalunga kuyaye mwene.” (Heb. 4:9, 10) Tu li Ovakriste, ohatu dulu okuya metulumuko laKalunga mokudulika nokulonga metwokumwe nelalakano laye. Mbela ove novaholike voye omwa pitifa ngoo komesho monghalamwenyo yeni elongelokalunga loukwaneumbo, okwoongala nosho yo oilonga yokuudifa? Otashi dulika twa pumbwa okuninga eudafano lokondadalunde nomuyandji woilonga wetu ile naavo hatu ngeshefa navo, naunene tuu ngeenge inava fimaneka okupitifa kwetu komesho oinima yelongelokalunga letu. Paulelalela, otashi dulika twa pumbwa ‘okwiidila oivelo yoshilando nokutaataa Ovatirus’ vokunena opo tu yandje elitulemo la wana koinima iyapuki. Molwaashi otwa yapulwa, otwa pumbwa okulipula kutya; ‘Mbela onghedi yange yokukalamwenyo otai ulike ngoo kutya onda pitifa komesho oilonga yaJehova?’ — Mat. 6:33.

KALEKA PO OMUFIKA WOYE WOPAKRISTE

16. Ongahelipi Ovaisrael va li ve li pokukanifa oufembanghenda wokukala oshiwana sha yapulwa pefimbo laNehemia?

16 Lesha Nehemia 13:23-27. Pefimbo laNehemia, ovalumenhu Ovaisrael ova li hava hombola ovakainhu ovanailongo. Eshi a li a talela po Jerusalem oshikando shotete, okwa li a lombwela ovalumenhu ovakulunhu aveshe va shaine omukandaudafana omo tava udaneke kutya itava ka hombola ovapaani. (Neh. 9:38; 10:30) Ndele konima yomido dinini, okwa ka mona kutya ovalumenhu ovo Ovajuda inava hombola ashike ovakainhu ovanailongo, ndele ova li yo pokukanifa oufembanghenda wavo wokukala oshiwana sha yapulwa. Ounona vovakainhu ovo ovanailongo kava li hava popi ile hava lesha Oshiheberi. Ndele eshi va li tava ka kula, mbela ova li ngoo tave ke litala ko ve li Ovaisrael? Mbela itave ke litala ko ve li Ovaasdod, Ovaammoni ile Ovamoab?  Mbela ova li ngoo tava ka dula okuuda ko Omhango yaKalunga ngeenge kave shii elaka lOshiheberi? Ova li ngoo tava ka shiiva Jehova nokuhoolola oku mu longela ponhele yokulongela oikalunga oyo ha i longelwa kooina? Opa li pa pumbwa okukatukwa eenghatu da kwata moiti nodomeendelelo, na Nehemia okwa li a katuka eenghatu da tya ngaho. — Neh. 13:28.

Kwafela ovana voye va pameke ekwatafano lavo naJehova (Tala okatendo 17, 18)

17. Ongahelipi ovadali tava dulu okukwafela ovana vavo va kale ve na ekwatafano naJehova?

17 Kunena, otwa pumbwa okukwafela omaludalo etu a kale e na omufika wopaKriste. Ovadali, lipuleni kutya, ‘Ovana vange ohava popi ngoo “[elaka, NW] la koshoka” loshili yOmbibeli? (Sef. 3:9) Mbela eenghundafana dovana vange ohadi ulike kutya ova nwefwa mo komhepo yaKalunga ile oyounyuni?’ Ino teka omukumo ngeenge ou wete kutya owa pumbwa okuninga po omalunduluko. Ohashi pula efimbo okulihonga elaka, unene tuu ngeenge ope na oinima oyo tai tu piyaaneke. Ovana voye ova taalela omafininiko a kwata moiti oo tae va ningifa ve lidimbike eitavelo lavo. Onghee hano, longifa efimbo lElongelokalunga lOukwaneumbo neemhito dimwe vali opo u kwafele ovana voye va kale ve na ekwatafano naJehova. (Deut. 6:6-9) Divilika nghee sha fimana okukala va yooloka ko kounyuni waSatana. (Joh. 17:15-17) Kendabala okuhanga omitima davo.

18. Omolwashike ovadali Ovakriste ovo unene tava dulu okukwafela ovana vavo va ninge etokolo lokuliyapulila Jehova?

18 Xuuninwa, okaana keshe oke na okutokola kuko vene kutya otaka longele Kalunga ile hasho. Ndele ope na shihapu osho ovadali ve na okuninga. Osho osha kwatela mo oku va tulila po oshihopaenenwa shiwa, okuyelifila nawa kutya ove na okulihumbata ngahelipi nokukundafana navo oilanduliko yomatokolo avo. Ovadali, onye unene tamu dulu okukwafela ovana veni va ninge etokolo lokuliyapulila Jehova. Ova pumbwa ekwafo leni opo va kaleke po omufika wavo wopaKriste. Oshoshili kutya atusheni otwa pumbwa okulipashukila opo tuha duke “oikutu” yetu yopafaneko, sha hala kutya, tuha kanife omaukwatya etu nomifikamhango odo tadi tu didilikifa mo kutya otu li ovashikuli vaKristus. — Eh. 3:4, 5; 16:15.

DIMBULUKWE NGE “NDI MONE OUWA”

19, 20. Ongahelipi hatu dulu okudimbulukiwa kuJehova tu “mone ouwa”?

19 Umwe womwaavo va li ko pefimbo laNehemia omuprofeti Malakia oo a li a popya kutya opa ‘shangwa embo lokudimbulukwa ava hava tila Omwene nohava fimaneke edina laye.’ (Mal. 3:16, 17) Kalunga ke na fiku a ka dimbwe ovo have mu tila nove hole edina laye. — Heb. 6:10.

20 Nehemia okwa li a ilikana ta ti: “Kalunga kange, dimbulukwe nge ndi mone ouwa!” (Neh. 13:31) Ngaashi Nehemia, omadina etu otaa ka shangelwa membo laKalunga lokudimbuluka ngeenge otwa twikile okuhenuka eendafano lii, okuyambidida omalongekido ehangano, okupitifa komesho oinima yopamhepo nokwaamena omufika wetu wopaKriste. Natu twikileni ‘okuliyeleka fye vene, tu tale ngeenge otu li meitavelo.’ (2 Kor. 13:5) Ngeenge otwa kaleke po ekwatafano letu naJehova olo liyapuki, ote ke tu dimbuluka tu “mone ouwa.”