Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Le Kgethagaditšwe

Le Kgethagaditšwe

“Le hlatswitšwe la hlweka, . . . le kgethagaditšwe.”—1 BAKOR. 6:11.

1. Ke dilo dife tše di sa kgahlišego tšeo Nehemia a di hweditšego ge a boela Jerusalema? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo se.)

BADUDI ba Jerusalema ba tlabegile. Motho yo mongwe yo šele e bile e le yo mobe o dula ka go e nngwe ya diphapoši tša tempele. Balefi ba tlogela go dira kabelo ya bona. Go e na le gore bagolo ba etelele pele borapeding, ba rekiša ka Sabatha. Baisiraele ba bantši ba nyala bao e sego Bajuda. Tše ke tše dingwe tša dilo tše sa kgahlišego tšeo Nehemia a di hwetšago ge a boela Jerusalema ka moragonyana ga 443 B.C.E.—Neh. 13:6.

2. Isiraele e bile bjang setšhaba se se kgethagaditšwego?

2 Isiraele e be e le setšhaba se ineetšego go Modimo. Ka 1513 B.C.E., Baisiraele ba ile ba ikemišetša go dira thato ya Jehofa. Ba itše: “Mantšu ohle ao Jehofa a a boletšego re ikemišeditše go a dira.” (Ek. 24:3) Ka baka leo Modimo o ile a ba kgethagatša, goba a ba hlaola gore e be batho ba gagwe ba kgethilwego. Seo ruri e be e le tokelo! Nywaga e masomenne ka morago, Moshe o ile a ba gopotša gore: “Le setšhaba se sekgethwa go Jehofa Modimo wa lena. Jehofa Modimo wa lena o ikgethetše lena go merafo ka moka yeo e lego godimo ga lefase gore le be setšhaba sa gagwe, yona thoto ya gagwe e kgethegilego.”—Doit. 7:6.

3. Boemo bja Bajuda bja moya bo be bo le bjang ge Nehemia a fihla Jerusalema la bobedi?

3 Ka manyami, phišego yeo Baisiraele ba bego ba na le yona mathomong ya go ba setšhaba se sekgethwa ga se ya tšea nako. Le ge ka mehla go be go na le ba bangwe bao ba hlankelago Modimo, gantši Bajuda ba be ba tshwenyegile ka gore ba bonagale e le ba bakgethwa, goba bao ba ineetšego, go e na le gore ba dire thato ya Modimo. Ge Nehemia a boa Jerusalema la bobedi, go be go fetile nywaga e ka bago e lekgolo mašaledi a botegago a boile Babilona go tlo tsošološa borapedi bja therešo. Le ka yona nako yeo, setšhaba se be se sa fišegele dilo tša moya.

4. Re tlo ahlaahla dintlha dife tšeo di ka re thušago gore re dule re le batho ba kgethagaditšwego?

4 Go swana le Baisiraele, ka tsela e itšego Dihlatse tša  Jehofa lehono di kgethagaditšwe ke Modimo. Bakriste ba tloditšwego le “lešaba le legolo” ke ba bakgethwa, ba hlaotšwe bakeng sa go dira tirelo e kgethwa. (Kut. 7:9, 14, 15; 1 Bakor. 6:11) Ga go le o tee wa rena yo a nyakago go lahlegelwa ke bokgethwa bja gagwe go Modimo go etša Baisiraele. Re ka thušwa ke’ng gore re dule re le ba bakgethwa e bile re le bohlokwa tirelong ya Jehofa? Sehlogong se, re tlo ahlaahla dintlha tše nne tšeo di tšwelelago go Nehemia kgaolo 13: (1) Go phema bagwera ba babe; (2) go thekga dithulaganyo tša pušo ya Modimo; (3) go etiša pele dilo tša moya; le (4) go boloka leswao la gago la Bokriste. A re ahlaahleng dintlha tše ka e tee ka e tee.

PHEMA BAGWERA BA BABE

Nehemia o bontšhitše bjang gore o botegela Jehofa? (Bona dirapa 5, 6)

5, 6. Eliashiba le Tobia e be e le bomang, gona ke eng seo se ka bago se dirile gore e be badirišani?

5 Bala Nehemia 13:4-9. Re dikologilwe ke ditutuetšo tše sa hlwekago, ka gona ga go bonolo gore re dule re le ba bakgethwa. Ela hloko mohlala wa Eliashiba le Tobia. Eliashiba e be e le moperisita yo mogolo mola Tobia e le Moamoni yoo mohlomongwe e bego e le mohlanka wa tlasana mmušong wa Peresia woo o bego o laola Judea. Tobia le badirišanigotee le yena ba ile ba thibela maiteko a Nehemia a go aga merako ya Jerusalema. (Neh. 2:10) Baamoni ba be ba ileditšwe go tla mabaleng a tempele. (Doit. 23:3) Ka gona, ke ka baka la’ng moperisita yo mogolo a be a dumeletše monna yo bjalo ka Tobia gore a dule lefelong la go jela la ka tempeleng?

6 Tobia o ile a ba mogwera wa paale wa Eliashiba. Tobia le morwa wa gagwe Jehohanani ba be ba nyetše basadi ba Bajuda le gona Bajuda ba bantši ba be ba bolela Tobia gabotse. (Neh. 6:17-19) Yo mongwe wa ditlogolo tša Eliashiba o be a nyalane le morwedi wa Sanebalathi, mmušiši wa Samaria yoo e bego e le yo mongwe wa bagwera ba paale ba Tobia. (Neh. 13:28) Ditswalano tšeo e ka ba e le tšona di dirilego gore Moperisita yo Mogolo Eliashiba a dumelele motho yo e sego modumedi e bile e le moganetši gore a mo tutuetše. Eupša Nehemia o ile a bontšha gore o bota Jehofa ka gore a lahlele thoto ya Tobia ka ntle ga lefelo la go jela.

7. Bagolo le batho ba bangwe ba phema bjang go šilafatša boemo bja bona bja go ba ba kgethagaditšwego go Jehofa?

7 Ka ge re le batho ba ineetšego go Modimo, ka mehla re swanetše go kwa Jehofa pele. Ge e ba re sa kgomarele ditekanyetšo tša gagwe tša go loka, re ka se dule re le ba kgethagaditšwego go yena. Ga se ra swanela go dumelela ba leloko ba šira melao ya motheo ya Beibele. Bagolo ba Bakriste ba hlahlwa ke Jehofa, e sego dikgopolo goba maikwelo a bona. (1 Tim. 5:21) Bagolo ba ba šedi gore ba pheme go dira selo le ge e le sefe seo se ka senyago boemo bja bona pele ga Modimo.—1 Tim. 2:8.

8. Ke’ng seo bahlanka ka moka ba Jehofa ba swanetšego go se gopola ge go tliwa go bagwera ba bona?

8 Re dira gabotse ge re gopola gore “ditlwaelano tše mpe di senya mekgwa e holago.” (1 Bakor. 15:33) Ba bangwe ba leloko ba ka no se re kgothaletše go dira tše dibotse maphelong a rena. Eliashiba o be a beetše batho mohlala o mobotse ka go thekga ka botlalo Nehemia go ageng lefsa merako ya Jerusalema. (Neh. 3:1) Lega go le bjalo, ge nako e dutše e eya tšhušumetšo e mpe ya Tobia le ba bangwe e dirile gore Eliashiba a šilafale pele ga Jehofa. Bagwera ba lokilego ba re kgothaletša go dira dilo tše holago tša Bokriste, tše bjalo ka go bala Beibele, go ya dibokeng tša Bokriste le go ya bodireding bja tšhemo. Ditho tša lapa tšeo di re kgothaletšago go dira se lokilego ke tše rategago le tšeo di swanetšego go lebogwa.

THEKGA DITHULAGANYO TŠA PUŠO YA MODIMO

9. Ke ka baka la’ng dithulaganyo tša tempele di be di šitišwa, le gona Nehemia o ile a bea mang molato bakeng sa se?

9 Bala Nehemia 13:10-13. Go bonagala  meneelo ya tempele e be e sa hlwe e ntšhwa ge Nehemia a boela Jerusalema. Ka ge Balefi ba be ba se sa thekgwa ka meneelo, ba be ba tlogela dikabelo tša bona gomme ba eya go šoma mašemong a bona. Nehemia o ile a bea matona molato. Go bonagala matona ao a be a sa dire modiro wa wona. Ba ka ba ba be ba sa kgoboketše dikarolo tša lesome go tšwa bathong goba ba be ba sa di iše tempeleng, ka ge ba be ba abetšwe go dira bjalo. (Neh. 12:44) Ka gona Nehemia o ile a dira gore karolo ya lesome e kgoboketšwe. O ile a bea banna ba botegago gore ba hlokomele diholo tša bobolokelo tša tempele le meneelo yeo e bego e sa tlo ntšhwa.

10, 11. Ke tokelo efe ya go thekga borapedi bja therešo yeo batho ba Modimo ba nago le yona?

10 Na go na le se re ithutago sona tabeng ye? Ee, re gopotšwa gore re na le tokelo ya go godiša Jehofa ka dilo tša rena ka moka tše bohlokwa. (Die. 3:9) Ge re thekga modiro wa gagwe ka meneelo, re fo ba re efa Jehofa seo e šetšego e le sa gagwe. (1 Dikor. 29:14-16) Re ka no nagana gore ga re na selo seo re ka neelago ka sona, eupša ka moka ga rena re ka kgona go neela ka se sengwe ge re na le kganyogo ya go dira bjalo.—2 Bakor. 8:12.

11 Ka nywaga e mentši, lapa le lengwe le legolo le be le fela le laletša banyalani ba godilego ba babulamadibogo ba ba kgethegilego dijong gatee ka beke. Le ge batswadi ba lapa leo ba be ba na le bana ba seswai, mma wa lapa leo o be a dula a re: “Bothata bo kae ge o oketša pitša ka batho ba babedi?” Dijo tša beke le beke di ka bonagala di sa re selo, eupša babulamadibogo bao ba be ba leboga kudu kamogelo yeo e borutho! Babulamadibogo bao mafelelong e ile ya ba tšhegofatšo go lapa leo. Mantšu a kgothatšago le diphihlelo tša banyalani bao di ile tša thuša bana ba lapa leo gore ba gole moyeng. Ka moka ga bona ka morago ba ile ba tsenela tirelo ya nako e tletšego.

12. Banna ba kgethilwego ba bea mohlala ofe o mobotse ka phuthegong?

12 Thuto e nngwe ke ye: Go swana le Nehemia, banna ba kgethilwego lehono ba etelela pele go thekgeng dithulaganyo tša pušo ya Modimo. Ba bangwe ka phuthegong ba holwa ke mohlala wa bona. Ge bagolo ba dira seo ba ekiša moapostola Paulo. O ile a thekga borapedi bja therešo gaešita le go nea tlhahlo e šomago. Ka mohlala, o ile a nea ditšhišinyo tše holago tša mabapi le go ntšha meneelo.—1 Bakor. 16:1-3; 2 Bakor. 9:5-7.

ETIŠA PELE DILO TŠA MOYA

13. Ke ka tsela efe Bajuda ba bangwe ba bego ba sa hlomphe Sabatha?

13 Bala Nehemia 13:15-21. Ge e ba re ka  itlogelela gore re swarege kudu ka dilo tša nama, re ka thoma go fokola moyeng. Go ya ka Ekisodo 31:13, Sabatha ya beke le beke e be e reretšwe go gopotša Baisiraele gore ke batho ba kgethagaditšwego. Letšatši la Sabatha le be le swanetše go beelwa ka thoko bakeng sa borapedi bja lapa, go rapela le go naganišiša ka Molao wa Modimo. Lega go le bjalo, go ba bangwe ba batho ba mehleng ya Nehemia, Sabatha e be e fo ba letšatši le lengwe la mošomo o tlwaelegilego. Borapedi bo be bo phaelwa ka thoko. Ge Nehemia a bona seo se diregago, o ile a dira gore dikgoro tša motse di tswalelwe ge letšatši la botshelela le dikela, ka go re’alo a raka babapatši ba dinaga dišele pele ga ge Sabatha e thoma.

14, 15. (a) Ke’ng seo se ka re diragalelago ge e ba re rata kudu mešomo ya rena ya boiphedišo? (b) Re ka tsena bjang boikhutšong bja Modimo?

14 Re ithuta’ng mohlaleng wa Nehemia? Re ithuta gore ga se ra swanela go rata kudu ditaba tša kgwebo. Ge re dira bjalo, re ka arošwa gabonolo—goba ra ba diphiri tša mekokamebedi—kudukudu ge e ba re rata mešomo ya rena ya boiphedišo. Gopola temošo ya Jesu ya go hlankela marena a mabedi. (Bala Mateo 6:24.) Nehemia o be a na le tšhelete e lekanego, eupša o dirišitše nako ya gagwe bjang ge a le Jerusalema? (Neh. 5:14-18) Go e na le gore a phegelele tša kgwebo le Batiro goba batho ba bangwe, o ile a thuša batho ba bangwe ka pelo ka moka le go dira dilo tšeo di kgethagatšago leina la Jehofa. Ka mo go swanago lehono, bagolo ba Bakriste le bahlanka ba bodiredi ba etiša pele dilo tšeo di holago phuthego gomme badumedigotee le bona ba a ba rata ka ge ba bontšha moya woo. Ka baka leo, go na le lerato, khutšo le tšhireletšego gare ga batho ba Modimo.—Hesek. 34:25, 28.

15 Le ge go sa letelwa gore Bakriste ba boloke Sabatha beke le beke, Paulo o re botša gore “go sa šetše boikhutšo bja sabatha bakeng sa batho ba Modimo.” O tlaleletša ka gore: “Motho yo a tsenego boikhutšong bja Modimo le yena o khuditše medirong ya gagwe, go etša ge Modimo a ile a khutša go ya gagwe.” (Baheb. 4:9, 10) Ka ge re le Bakriste, re ka tsena boikhutšong bja Modimo ka go kwa gomme ra dira dilo ka go dumelelana le morero wa gagwe wo o tšwelago pele. Na wena le baratiwa ba gago le etiša pele borapedi bja lapa, go ya dibokeng le bodiredi bja tšhemo maphelong a lena? Re ka swanelwa ke go ema re tiile kgahlanong le mothwadi wa rena goba bašomigotee le rena, kudukudu ge e ba ba sa hlomphe dipakane tša rena tša moya. Ge e le gabotse, re ka swanelwa ke ‘go tswalela dikgoro tša motse gomme re rake Batiro’ gore re kgone go tšeela godimo le go hlokomela kudu dilo tše kgethwa. Ka ge re kgethagaditšwe, re dira gabotse go ipotšiša gore: ‘Na tsela yeo ke phelago ka yona e bontšha gore ke kgethetšwe tirelo ya Jehofa?’—Mat. 6:33.

BOLOKA LESWAO LA GAGO LA BOKRISTE

16. Ke ka baka la’ng leswao la setšhaba sa batho ba kgethagaditšwego le be le le kotsing mehleng ya Nehemia?

16 Bala Nehemia 13:23-27. Mehleng ya Nehemia, banna ba Baisiraele ba be ba nyala basadi ba šele. Ge Nehemia a etela Jerusalema la mathomo, o ile a dira gore banna ka moka ba godilego ba saene tumelelano ya go ikana gore ba ka se nyale baheitene. (Neh. 9:38; 10:30) Lega go le bjalo, nywaga e sego kae ka morago, ga se a hwetša feela gore banna ba Bajuda ba nyetše basadi ba šele eupša ba be ba le kgauswi le go lahlegelwa ke leswao la bona la go ba batho ba Modimo ba kgethagaditšwego! Bana ba basadi bao ba be ba sa kgone go bala Seheberu goba go se bolela. Ge ba gola, na ba be ba tla ipitša Baisiraele? Goba na ba be ba tla itšea e le Baashidodo, Baamoni goba Bamoaba? Ka ge ba be ba sa tsebe leleme la Seheberu, na go be go ka letelwa gore ba kwešiše Molao wa Modimo? Na ba be ba ka tseba Jehofa bjang gomme ba  kgetha go mo hlankela go e na le go hlankela medimo ya maaka yeo bommago bona ba bego ba e rapela? Go be go nyakega gore ba tšee kgato kapejana, gomme Nehemia o ile a tšea kgato yeo.—Neh. 13:28.

Thuša bana ba gago gore ba hlagolele tswalano ya kgauswi le Jehofa (Bona dirapa 17, 18)

17. Batswadi ba ka thuša bjang bana ba bona go ba le tswalano ya kgauswi le Jehofa?

17 Lehono, re swanetše go tšea kgato e botse gore re thuše bana ba rena go ba le leswao la Bokriste. Batswadi, ipotšišeng gore: ‘Bana ba ka ba tseba “leleme le le sekilego” la therešo ya Mangwalo gakaaka’ng? (Tsef. 3:9) Na dipolelo tša bana ba ka di bontšha gore ba šušumetšwa ke moya wa Modimo goba wa lefase?’ O se ke wa nyema mooko ka pela ge o lemoga gore go na le moo ba swanetšego go kaonefatša gona. Go ithuta leleme le lengwe go tšea nako, kudukudu ge e ba go na le ditšhitišo tše dintši. Bana ba gago ba lebeletšana le ditšhitišo tše dikgolo tšeo di ka ba dirago gore ba kwanantšhe. Ka gona, ka go se fele pelo diriša borapedi bja lapa le dibaka tše dingwe go thuša bana ba gago gore ba hlagolele tswalano ya kgauswi le Jehofa. (Doit. 6:6-9) Ba bontšhe mehola ya gore ba fapane le lefase la Sathane. (Joh. 17:15-17) Le gona o leke go fihlelela dipelo tša bona.

18. Ke ka baka la’ng batswadi ba Bakriste ba le boemong bjo bobotse bja go thuša bana ba bona gore ba ineele go Jehofa?

18 Mafelelong ngwana o mongwe le o mongwe o tla ikgethela ge e ba a tla hlankela Modimo. Eupša go na le dilo tše dintši tšeo batswadi ba ka di dirago. Tšona di akaretša go ba beela mohlala, go bea melao e kwagalago le go boledišana le bona ka mafelelo a diphetho tšeo ba di dirago. Batswadi, ga go yo mongwe ka ntle le lena yo a ka thušago bana ba lena gore ba dire phetho ya go ineela go Jehofa. Ba hloka thušo ya lena gore ba hwetše le go boloka leswao la bona la Bokriste. Ke therešo gore ka moka ga rena re swanetše go ba šedi gore re se lahlegelwe ke ‘diaparo tša rena tša ka ntle’ tša seswantšhetšo—dika le ditekanyetšo tšeo di bontšhago gore re balatedi ba Kriste.—Kut. 3:4, 5; 16:15.

GO GOPOLWA “KA TŠE BOTSE”

19, 20. Jehofa a ka re gopola bjang “ka tše botse”?

19 Yo mongwe wa batho ba mehleng ya Nehemia e lego moporofeta Maleaki, o utollotše gore ‘puku ya kgopotšo e ile ya ngwalelwa bao ba boifago Jehofa le bao ba sa lebalego leina la gagwe.’ (Mal. 3:16, 17) Modimo a ka se tsoge a lebetše bao ba mo hlomphago, ba mmoifago le bao ba ratago leina la gagwe.—Baheb. 6:10.

20 Nehemia o rapetše ka gore: “Hle Modimo wa ka, o nkgopole ka tše botse.” (Neh. 13:31) Go swana le Nehemia, maina a rena a tla ba ka pukung ya Modimo ya kgopotšo ge e ba re tšwela pele re phema bagwera ba babe, re thekga dithulaganyo tša pušo ya Modimo, re etiša pele dilo tša moya gomme re šireletša leswao la rena la Bokriste. A re ‘duleng re itekola go bona ge e ba re sa le tumelong.’ (2 Bakor. 13:5) Ge e ba tswalano ya rena le Jehofa e dula e kgethagaditšwe, gona o tla re gopola “ka tše botse.”