Kʼelo li kʼusi yichʼoje

Batan ta saʼobil

Jaʼ xkuchoj kikats «jujun cʼacʼal» li Jeovae

Jaʼ xkuchoj kikats «jujun cʼacʼal» li Jeovae

Akʼo mi toj lek jnaʼ xi-ipaj xchiʼuk ti mu xa stsʼik chkaʼi bakʼintike, ta slekil yoʼonton tskoltaun sventa xkuch kuʼun li Jtotik Jeovae. Oy xa mas ta jtob jabil ximuyubaj chitun ta prekursora regular.

Livokʼ ta 1956. Ta skoj ti muʼyuk lek la snupʼ sba li sbakil jpat ti chkʼot kʼalal ta jole, kachkach steʼel jpat livokʼ (espina bífida). Jech oxal, mu stakʼ lek xixanav xchiʼuk jaʼ jtaoj-o yan tsatsal chamel.

Kʼalal mu toʼox chivokʼe lik xchanik Vivlia xchiʼuk stestigotak Jeova li jtot jmeʼe, chtunik ta misioneroal li ermanoetik taje. Kʼalal bikʼitun toʼoxe, jun chaʼvoʼ toʼox jcholmantal oy li ta Usakos (Namibia) ti bu livokʼe, jaʼ yuʼun ta kutsʼ kalal noʼox ta jpaskutik li tsobajeletike. Laj kichʼ pasbel operasion kʼalal lapalun ta vukub jabile, taje jaʼ sventa xlokʼ jkʼab (urostomía), jech xtok la stsakun tupʼ-ikʼ kʼalal kichʼoj chanlajuneb jabile. Ta skoj ti nom xil bu nakalun li preparatoriae, muʼyuk stsuts kuʼun, yuʼun skʼan skʼelikun lek li jtot jmeʼe.

Manchuk mi jech, solel jpʼel ta koʼonton ti xichʼi ta mantale. Ta skoj ti muʼyuk toʼox jelubtasbil ta jkʼopkutik li jvuntike, ti afrikáans sbie, la jchan inglés sventa jkʼel jlomuk li jvuntike. Li-och ta jcholmantal, vaʼun laj kichʼ voʼ kʼalal balunlajuneb jabilale. Li chanib jabil tale toj ep laj kil jvokol ta skoj ti te noʼox xlik xkaj jchamele xchiʼuk li-ipaj ta at-oʼonton. Jech noxtok, xkojtikin jba jkotolkutik ti bu nakalunkutike. Jech oxal, jaʼ tsmakun ta cholmantal ti chixiʼ yuʼun li krixchanoetike.

Kʼalal mas xaʼox jutuk ta jtob jabil kichʼoje, libatkutik ta naklej ta Sudáfrica, jaʼ yuʼun sba to velta libat ta jun tsobobbail te. Toj lek laj kaʼi, pe ta mas tsʼakale la spasbeikun operasion sventa tslokʼesik kikʼobal (colostomía).

Ta mas tsʼakale, laj kaʼi laj yal jun mantal sventa prekursoral li jkʼelvanej ta sirkuitoe. Toj kʼotel ta koʼonton li kʼusi laj yale. Jnaʼoj ti te noʼox xlik xkaj li jchamele, pe kiloj kʼuyelan skoltaojun tal Jeova kʼalal tsots jvokole. Jaʼ yuʼun la jnojes li solisitud sventa prekursorale, pe ta skoj ti snaʼojik ti te noʼox xi-ip-un li moletik ta tsobobbaile, muʼyuk laj yakʼik xi-och ta prekursora.

Jaʼ yuʼun lik jcholmantal ti bu kʼalal xuʼ kuʼune. La skoltaun jmeʼ xchiʼuk yan ermanoetik ta tsobobbail sventa stsʼaki kuʼun ti jayib ora skʼan jta sventa li prekursor regulare, vakib u jech la jpas. Vaʼun jaʼ te laj kakʼ ta ilel ti solel ta jkʼan chi-och ta prekursorae xchiʼuk ti maʼuk tsmakun li jchamele. La jnojes yan velta li solisitude, vaʼun jaʼ to laj yakʼik. Jaʼ yuʼun, lik tunkun ta prekursora regular ta 1 yuʼun septiembre ta 1988.

Jaʼ te lik kakʼ venta kʼuyelan tskoltaun li Jeovae. Kʼalal chkakʼbe xchan yan krixchanoetik li melel mantale jaʼ skoltaojun sventa mu jaʼuk xbat ta koʼonton li jchamele, xchabiojun xchiʼuk mas xa lek xkil jba xchiʼuk li Jeovae. ¡Jaʼ jun muyubajel chkaʼi ti jkoltaoj jayvoʼuk krixchanoetik sventa xkʼotik ta yajtunel Jeovae!

Jech-o ipun, pe jaʼ chkuchbun kikats «jujun cʼacʼal» li Jeovae (Sal. 68:19). Yuʼun maʼuk noʼox skoltaojun ta stsʼikel li jvokole, yuʼun jun noʼox koʼonton kuxulun.