Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Omadimbulukifo aJehova oku shii okulineekelwa

Omadimbulukifo aJehova oku shii okulineekelwa

‘[Omadimbulukifo, NW] Omwene oku shii okulineekelwa shili, ohaa nongopaleke omalai.’ — EPS. 19:8.

1. Oikundafanwa ilipi hai konakonwa lwoikando koshiwana shaKalunga, noku i endulula ohaku tu etele ouwa ulipi?

MBELA efiku limwe fimbo wa li to lilongekidile Ekonakono lOshungonangelo lonhumba owa li we lipopila kutya, ‘Oshikundafanwa eshi otwa fa ashike twe shi konakonene nale?’ Ngeenge owa kala to endafana neongalo lopaKriste oule wefimbo, otashi dulika wa didilika kutya oikundafanwa yonhumba otwe i konakona lwoikando. Ohatu konakona lwoikando kombinga yOuhamba waKalunga, ekulilo, oilonga yokuninga ovanhu ovahongwa nosho yo omaukwatya ngaashi ohole neitavelo. Okweendulula oikundafanwa ya tya ngaho ohashi tu kwafele tu kale tu na eitavelo la kola notu kale “ovawanifi veendjovo, havapwilikini vongaho.” — Jak. 1:22.

2. (a) Luhapu omadimbulukifo aKalunga otaa ulike kushike? (b) Ongahelipi omadimbulukifo aKalunga a yooloka ko kwaao ovanhu?

2 Oshitya shOshiheberi osho sha tolokwa “omadimbulukifo” luhapu otashi ulike keemhango, koipango nosho yo komaufomhango oo aKalunga apa oshiwana shaye. Mepingafano neemhango dovanhu odo luhapu handi kala nda pumbwa okulundululwa ile okupepalekwa, eemhango nomaufomhango aJehova alushe oku shii okulineekelwa. Eemhango daJehova kadi na efiku di kale da puka ile inadi wana, nonande dimwe domudo oda nuninwa ashike efimbo lonhumba ile onghalo yonhumba. Omupsalme okwa ti: “[Omadimbulukifo, NW] oye oo ouyuki fiyo alushe.” — Eps. 119:144.

3, 4. (a) Omadimbulukifo aJehova otashi dulika a kale a kwatela mo shike? (b) Ovaisrael ova li tava ka mona ouwa ulipi ngeenge ova dulika komadimbulukifo aJehova?

3 Otashi dulika wa didilika kutya omafimbo amwe omadimbulukifo aJehova ohaa kala a kwatela mo omatumwalaka elondwelo. Jehova okwa kala ha londwele lwoikando oshiwana shaIsrael okupitila movaprofeti vaye. Pashihopaenenwa, diva fimbo Ovaisrael va li ve li pokuya mEdu lEudaneko, Moses okwa li e va londwela ta ti: “Lungameni, omitima deni di ha pukifwe, mu liteeke nokufimaneka ookalunga vamwe  noku va longela noku ve linyongamena, nehandu lOmwene tali mu xwamene.” (Deut. 11:16, 17) Ombibeli otai ulike kutya Kalunga okwa li a pa oshiwana shaye omadimbulukifo mahapu oo a li taa dulu oku shi kwafela.

4 Peemhito dihapu, Jehova okwa li a kumaida Ovaisrael kutya nava kale have mu tila, hava pwilikine kondaka yaye nokuyapulifa edina laye. (Deut. 4:29-31; 5:28, 29) Ngeenge va dulika komadimbulukifo oo ova li tava ka mona omanangeko noupuna mahapu. — Lev. 26:3-6; Deut. 28:1-4.

NGHEE OVAISRAEL VA LI VE LINYENGA KOMADIMBULUKIFO AKALUNGA

5. Omolwashike Jehova a li a kondjela ohamba Hiskia?

5 Jehova okwa kala ta wanifa po osho a udaneka momukokomoko wefimbo olo Ovaisrael va kala nokutengauka. Pashihopaenenwa, eshi ohamba yOvaassiria, Sanherib, ya li ya homona Juda noya li ya hala okuumba ko ohamba Hiskia koshipundi, Jehova okwa li a katuka onghatu mokutuma omweengeli waye. Omweengeli waKalunga okwa li a hanauna po “ovaladi aveshe” vometangakwaita laAssiria moufiku ashike umwe, naasho osha li sha fininika Sanherib a shune keumbo a fya ohoni. (2 Omaf. 32:21; 2 Eeh. 19:35) Omolwashike Jehova a li a kondjela ohamba Hiskia? Omolwaashi Hiskia okwa kala a “kanyatela mOmwene, ina kanduka mo muye ndele a diinina oipango yaye.” — 2 Eeh. 18:1, 5, 6.   

Omadimbulukifo aJehova okwa li e linyengifa Josia a katuke eenghatu omolwelongelokalunga lashili (Tala okatendo 6)

6. Ohamba Josia oya li ya ulika ngahelipi kutya oye lineekela Jehova?

6 Ohamba Josia nayo oya li ya dulika koipango yaJehova. Okudja eshi Josia a li e na ashike omido 8, okwa kala ha ‘ningi osho sha yuka momesho Omwene. Noina kandukila nande kolulyo ile kolumosho.’ (2 Omaf. 34:1, 2) Josia okwa li a ulika kutya okwe lineekela Jehova eshi a hanauna po oihongwafano oyo ya li moshilongo nokwa tungulula elongelokalunga lashili. Okuninga ngaho kakwa li ashike kwa etela Josia omanangeko noupuna ndele oshiwana ashishe nasho osha li yo sha nangekwa noupuna. — Lesha 2 Omafimbo 34:31-33.

7. Ovaisrael ova li hava mono oilanduliko ya tya ngahelipi ngeenge va li inava dulika komadimbulukifo aJehova?

7 Shinyikifa oluhodi, oshiwana shaKalunga inashi kala alushe she lineekela filufilu omadimbulukifo aye. Oule womido omafele, inashi kala hashi dulika alushe, osha kala nokutengauka. Ngeenge eitavelo lOvaisrael la li la nghundipala, luhapu ova li hava “fungaafungifwa keemhepo adishe delongo” ngaashi omuyapostoli Paulus a ti. (Ef. 4:13, 14) Ngaashi sha li sha xunganekwa, ngeenge va li inave lineekela omadimbulukifo aKalunga ova li hava mono oilanduliko inyemateka. — Lev. 26:23-25; Jer. 5:23-25.

8. Oshike hatu lihongo moshihopaenenwa shOvaisrael?

8 Ongahelipi hatu dulu okumona ouwa moshihopaenenwa  shOvaisrael? Ngaashi Ovaisrael, oshiwana shaKalunga shokunena nasho ohashi pewa omayele noutekuduliko. (2 Pet. 1:12) Efimbo keshe hatu lesha Eendjovo daKalunga da nwefwa mo ohadi kala da fa omadimbulukifo kufye. Molwaashi otu na emanguluko lokuninga omatokolo, ohatu dulu okuhoolola kutya ohatu dulika komalombwelo aJehova ile ohatu ningi osho tashi monika sha fa sha yuka momesho etu vene. (Omayel. 14:12) Natu ka kundafaneni omatomheno onhumba kutya omolwashike tu na okukala twe lineekela omadimbulukifo aJehova nonghee hatu ka mona ouwa ngeenge otwa dulika kuo.

DULIKENI KUKALUNGA OPO MU KALE NOMWENYO

9. Ongahelipi Jehova a li a shilipaleka Ovaisrael eshi va li mombuwa kutya ote ke va fila oshisho?

9 Eshi Ovaisrael va li ve li pokuya molweendo mombuwa ‘itilifa’ olo la ka kwata oule womido 40, Jehova ka li e va pa ouyelele wokondadalunde komesho yefimbo u na sha nanghee a li te ke va wilika, te ke va amena noku va fila oshisho. Ndele nande ongaho, okwa ka kala ta ulike lwoikando kutya otava dulu okukala ve mu lineekela nosho yo omalombwelo aye. Jehova okwa li a longifa oluudi loshilemo omutenya nosho yo lomundilo oufiku opo a dimbulukife Ovaisrael kutya ote ke va fila oshisho eshi te va pitifa mombuwa. (Deut. 1:19; Ex. 40:36-38) Okwa kala yo te va wanifile po eemhumbwe davo da fimanenena. ‘Oikutu yavo inai kulupa neemhadi davo inadi dinda.’ “Inava hepa sha” nandenande. — Neh. 9:19-21.

10. Jehova oha wilike ngahelipi oshiwana shaye kunena?

10 Ovapiya vaKalunga vokunena ove li pokuya mounyuni mupe wouyuki. Ndele mbela otu na ngoo shi li elineekelo kutya Jehova ote ke tu pa osho twa pumbwa opo tu dule okupita ‘moudjuu munene’? (Mat. 24:21, 22; Eps. 119:40, 41) Oshoshili kutya Jehova ina longekida oluudi loshilemo ile lomundilo olo li tu wilike fiyo mounyuni mupe. Ashike, ota longifa ehangano laye opo li tu kwafele tu kale oupafi. Pashihopaenenwa, otwa kala hatu ladipikwa lwoikando kutya natu tunge oupamhepo wetu mokukala hatu lesha Ombibeli paumwene, twe litulila po efiku lElongelokalunga lOukwaneumbo nokukala pokwoongala nomoukalele pandjikilile. Otwa ninga po ngoo omalunduluko onhumba opo tu dulike komalombwelo oo? Okuninga ngaho otaku ke tu kwafela tu kale tu na eitavelo olo tali ke tu kwafela tu ka ye mounyuni mupe.

Okutula moilonga omadimbulukifo aJehova ohaku tu kwafele tu kaleke Omalupale Ouhamba e li onhele yeameno notaku dulu okufikwa noupu (Tala okatendo 11)

11. Omeenghedi dilipi Kalunga a ulika kutya oku na ko nasha nafye?

11 Omalombwelo oo hatu pewa ihae tu kwafele ashike tu kale oupafi pamhepo, ndele ohae tu kwafele mokukalamwenyo kwetu kwakeshe efiku. Pashihopaenenwa, ngeenge otwa kala tu na etaleko li li pandjele li na sha noinima yopamaliko nokukala tu na eisho li li paunafangwa itatu ka kala tu na oisho ihapu. Otwa mona yo ouwa momayele oo twa pewa e na sha nokudjala nokuliwapeka, okuhoolola omalihafifo oo a koshoka nosho yo e na sha nokuhongwa ehongo lomounyuni loshiyeleke. Diladila yo komadimbulukifo oo twa pewa e na sha neameno momaumbo etu, moyeendifo yetu, mOmalupale Ouhamba nosho yo okukala twe lilongekidila eenghalo dopaulumomhumbwe. Omayele a tya ngaho otaa ulike kutya Kalunga oku na ko nasha nonghalonawa yetu.

OMADIMBULUKIFO OKWA KWAFELA OVAKRISTE VONALE VA KALE OVADIININI

12. (a) Oshikundafanwa shimwe shilipi Jesus a li a kundafana lwoikando novahongwa vaye? (b) Oshihopaenenwa shelininipiko shilipi sha li sha kuma neenghono Petrus, noshi na oku tu kuma ngahelipi?

12 Mefelemudo lotete, oshiwana shaKalunga osha kala hashi pewa omadimbulukifo pandjikilile. Jesus okwa li a lombwela lwoikando ovahongwa vaye kutya ova pumbwa okukulika elininipiko. Ndele okwa li a ninga shihapu shihe fi ashike oku va lombwela kutya okukala omulininipiki otashi ti shike, moku va tulila po oshihopaenenwa. Jesus okwa li a ongaleka ovayapostoli vaye va dane Opaasa mefiku laxuuninwa lokukalamwenyo  kwaye kwokombada yedu. Ndele fimbo ovayapostoli va li tava li, Jesus okwa fikama ndele ta kosho eemhadi davo, oshilonga osho sha li hashi longwa komupiya. (Joh. 13:1-17) Oshihopaenenwa osho shelininipiko osha li she va kuma neenghono. Konima yomido 30 da ka landula ko, omuyapostoli Petrus, oo naye eemhadi daye da li da koshwa, okwa ka pa ovaitaveli vakwao omayele e na sha nelininipiko. (1 Pet. 5:5) Oshihopaenenwa shaJesus oshi na oku tu linyengifa atusheni tu kaleni ovalininipiki eshi hatu ungaunga navakwetu. — Fil. 2:5-8.

13. Jesus okwa li a dimbulukifa ovahongwa vaye va kulike oukwatya wa fimana oulipi?

13 Jesus okwa li yo a kundafana lwoikando novahongwa vaye shi na sha nokukala neitavelo la kola. Konima eshi ovahongwa va li va nyengwa okuta mo ondemoni oyo ya li momumati wonhumba, ova li va pula Jesus tava ti: “Oshike hano twa nyengwa oku i ta mo?” Jesus okwe va nyamukula ta ti: “Omolweitavelo leni linini; osheshi oshili handi mu lombwele, ngeno kwa li mu neitavelo li fike pombuto yoshinapi, . . . kaku noshinima tashi mu nyenge.” (Mat. 17:14-20) Momukokomoko woukalele waye, Jesus okwa kala ta hongo ovahongwa vaye kutya eitavelo oukwatya wa fimana. (Lesha Mateus 21:18-22.) Ohatu longifa ngoo pauyadi eemhito odo tu na opo tu pameke eitavelo letu okupitila momayele taa tungu oo hatu pewa poyoongalele nosho yo pokwoongala kwopaKriste? Oiningwanima ya tya ngaho ihai kala ashike ihafifa, ndele oi li eemhito opo tu na okuulika kutya otwe lineekela Jehova.

14. Omolwashike sha fimana kunena okukulika ohole ya fa yaKristus?

14 MOmishangwa dopaKriste dOshigreka omu na omadimbulukifo mahapu e na sha nokukala tu holafane. Jesus okwa ti kutya oshipango oshitivali shinenenene oshosho kutya, “hola omukweni ngaashi ove u lihole mwene.” (Mat. 22:39) Sha faafana, omumwaina waJesus, Jakob, okwa ti kutya ohole oyo “omhango onghwahamba.” (Jak. 2:8) Omuyapostoli Johannes okwa shanga ta ti: “Ovaholike, hashipango shipe handi shi mu shangele, ndelenee oshipango shikulu mwa kala nasho okehovelo.” (1 Joh. 2:7, 8) Johannes okwa li ta ulike kushike eshi a ti “oshipango shikulu”? Okwa li ta ulike koshipango shi na sha nokuholafana. Osha li “shikulu” meityo olo kutya Jesus okwa hangwa nale eshi yandja ‘kehovelo,’ omido omilongo da tetekela. Ndele osha li yo “shipe” molwaashi otashi pula omhepo yeliyambo, oyo ovahongwa tashi dulika va li va pumbwa eshi tava ka shakeneka eenghalo dipe. Tu li ovahongwa vaKristus, mbela inatu pandula omalondwelo oo tae tu kwafele tu henuke okukulika omhepo yokuliholamwene oyo i li apeshe mounyuni, oyo tai dulu okunyona po ohole yetu yokuhola ovanhu vakwetu?

15. Oshilonga shaJesus sha fimanenena eshi a li kombada yedu oshilipi?

15 Jesus okwa li e na ko nasha novanhu pauhandimwe.  Okwa ulika kutya oku hole ovanhu mokuvelula ovanaudu noingudu nokunyumuna ovafi. Ashike oshilonga shaye sha fimanenena kasha li okuvelula ovanhu palutu. Oilonga yaye yokuudifa nokuhonga oyo unene ya li tai ka etela ovanhu ouwa tau kalelele. Ngahelipi mbela? Pashihopaenenwa, otu shi shii kutya ovo Jesus a li a velula nokwa nyumuna mefelemudo lotete, lwanima ova ka kulupa nova ka fya, ofimbo ovo va li va tambula ko etumwalaka olo a li ta udifa va li ve na eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe. — Joh. 11:25, 26.

16. Oilonga yokuudifa Ouhamba noyokuninga ovanhu ovahongwa otai longwa shi fike peni kunena?

16 Oilonga yokuudifa oyo Jesus a hovela mefelemudo lotete oya tamunuka mo neenghono kunena. Jesus okwa lombwela ovahongwa vaye ta ti: “Indeni hano ka ningeni ovanhu [vomoiwana aishe, NW] ovalongwa vange.” (Mat. 28:19) Ovahongwa vaye osho va li va ninga, ndele nafye osho hatu ningi! Eendombwedi daJehova de lipyakidila di dulife pomamiliyona a-7 otadi udifa nouladi Ouhamba waKalunga moilongo i dulife po 230, nohadi konakona Ombibeli pandjikilile novanhu omamiliyona. Oilonga oyo yokuudifa otai yandje oumbangi kutya otu li momafiku axuuninwa.

KALA WE LINEEKELA JEHOVA KUNENA

17. Paulus naPetrus ova li va yandja omayele elipi?

17 Osha yela kutya omadimbulukifo okwa li a kwafela Ovakriste vopefimbo lonale va kale va pama meitavelo. Diladila ashike kunghee Timoteus a li e udite a tuwa omukumo eshi omuyapostoli Paulus, oo a li modolongo muRoma, e mu lombwela ta ti: “Diinina oshihopaelelwa sheendjovo odo diwa we di uda kuame.” (2 Tim. 1:13) Konima eshi omuyapostoli Petrus a li a ladipika Ovakriste vakwao va kulike elididimiko, ohole yokuhola ovamwatate nelipangelo, okwa ti: “Nda hala oku mu dimbulukifa alushe oinima ei, nande nye vene mu i shii nomwa pamenena moshili.” — 2 Pet. 1:5-8, 12.

18. Ovakriste vomefelemudo lotete ova li va tala ko ngahelipi omadimbulukifo?

18 Meenhumwafo odo Paulus naPetrus va shanga omu na “eendjovo edi da popiwa nale kovaprofeti ovayapuki.” (2 Pet. 3:2) Mbela ovamwatate vomefelemudo lotete ova li va uda nai eshi va pewa omadimbulukifo oo? Ahowe, osho osha li euliko kutya Kalunga oku va hole, naasho oshe va kwafela va ‘kale nokukula mefilonghenda nomokushiiva Omwene Omukulili wetu Jesus Kristus.’ — 2 Pet. 3:18.

19, 20. Omolwashike tu na okukala twe lineekela omadimbulukifo aJehova, nouwa ulipi hatu ka mona ngeenge otwa ningi ngaho??

19 Kunena, otu na omatomheno mahapu okukala twe lineekela omadimbulukifo aJehova oo e li mEendjovo daye di shii okulineekelwa, Ombibeli. (Lesha Josua 23:14.) MOmbibeli omwa popiwa shi na sha nanghee Kalunga a kala ta ungaunga novanhu inava wanenena oule womido omayovi. Ouyelele wa tya ngaho owa shangwa omolwouwa wetu. (Rom. 15:4; 1 Kor. 10:11) Otwa mona yo nghee omaxunganeko Ombibeli a wanifwa. Otaku dulu okutiwa kutya omaxunganeko oo omadimbulukifo a yandjwa komesho yefimbo. Pashihopaenenwa, ovanhu omamiliyona otava mbobolokele melongelokalunga laJehova la koshoka, ngaashi kwa li kwa xunganekwa kutya osho otashi ka ningwa “pomaxulilo omafiku.” (Jes. 2:2, 3) Eenghalo dounyuni odo tadi naipala nado odi li yo ewanifo lexunganeko lOmbibeli. Ngaashi sha tumbulwa metetekelo, oilonga yokuudifa oyo tai longwa mounyuni aushe oi li ewanifo leendjovo daJesus. — Mat. 24:14.

20 Omushiti wetu okwa ulika kutya oku shii okulineekelwa. Ndele mbela ohatu mono ngoo ouwa momadimbulukifo aJehova? Otwa pumbwa okukala twe lineekela omadimbulukifo aye. Osho osho Rosellen a li a ninga. Okwa ti: “Eshi nda hovela okukala nde lineekela filufilu muJehova, onda li nda mona lela kutya ota yambidida nge nota pameke nge pahole neke naye.” Nafye ohatu dulu okumona ouwa ngeenge otwa kala hatu dulika komadimbulukifo aJehova.