Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Jehovovi opomini so vredni zaupanja«

»Jehovovi opomini so vredni zaupanja«

»Jehovovi opomini so vredni zaupanja, neizkušenim dajejo modrost.« (PS. 19:7)

1. Katere teme Božje ljudstvo redno obravnava in kako nam koristi to, da jih večkrat pregledujemo?

ALI te je že kdaj, ko si se pripravljal na preučevanje Stražnega stolpa, obšla misel »Ali nismo tega že obravnavali«? Če si s krščansko občino povezan že nekaj časa, si verjetno opazil, da se nekatere stvari obravnavajo vedno znova. Teme, kot so Božje kraljestvo, odkupnina, pridobivanje učencev, in teme o lastnostih, kot sta ljubezen in vera, so redno na našem duhovnem jedilniku. Takšno večkratno pregledovanje nam pomaga, da ostanemo zdravi v veri in postanemo »izpolnjevalci besede, ne le poslušalci«. (Jak. 1:22)

2. a) Na kaj se Božji opomini pogosto nanašajo? b) Kako se Božji opomini razlikujejo od človeških?

2 Hebrejski samostalnik, ki je preveden z »opomini«, se pogosto nanaša na zakone, zapovedi in uredbe, ki jih Bog daje svojemu ljudstvu. Jehovovi zakoni in uredbe so v nasprotju s človeškimi, ki jih je treba pogosto spreminjati in posodabljati, vedno vredni zaupanja. Nekateri od njih so resda veljali za določen čas ali okoliščine, vendar se nikoli niso izkazali za pomanjkljive ali neprimerne. Psalmist je rekel: »Pravičnost tvojih opominov je večna.« (Ps. 119:144)

3., 4. a) Kaj še lahko Jehovovi opomini obsegajo? b) Kako bi bili Izraelci blagoslovljeni, če bi opomine ubogali?

3 Najbrž si opazil, da Jehovovi opomini včasih obsegajo tudi svarila. Izraelski narod je svarila redno dobival po Božjih prerokih. Mojzes je na primer Izraelce, malo preden so vstopili v Obljubljeno deželo, posvaril: »Varujte se, da vam srca ne bo kaj zapeljalo, da ne boste skrenili s poti ter začeli častiti druge bogove in se jim klanjati. Sicer se bo Jehova silno razjezil na vas.« (5. Mojz. 11:16, 17) Biblija odkriva, da je Bog dal svojemu ljudstvu na ducate koristnih opominov.

 4 Jehova je tudi ob mnogih drugih priložnostih Izraelce spodbujal, naj se ga bojijo, poslušajo njegov glas in posvečujejo njegovo ime. (5. Mojz. 4:29–31; 5:28, 29) Lahko so bili prepričani, da bodo, če bodo te opomine ubogali, zelo blagoslovljeni. (3. Mojz. 26:3–6; 5. Mojz. 28:1–4)

KAKO SO SE IZRAELCI ODZVALI NA BOŽJE OPOMINE

5. Zakaj se je Jehova bojeval za kralja Ezekija?

5 Bog je skozi vso Izraelovo razburljivo zgodovino držal svojo obljubo. Ko je denimo asirski kralj Senaherib vdrl na Judovo in grozil, da bo s prestola vrgel kralja Ezekija, je Jehova ukrepal tako, da je poslal angela. Božji angel je v samo eni noči pomoril »vse hrabre junake« v asirski vojski, tako da se je bil Senaherib prisiljen ves ponižan vrniti domov. (2. krn. 32:21; 2. kra. 19:35) Zakaj se je Bog bojeval za kralja Ezekija? Zato, ker se je Ezekija »oklepal [. . .] Jehova in se ni odvrnil od njega, ampak je izpolnjeval [njegove] zapovedi«. (2. kra. 18:1, 5, 6)

Jehovovi opomini so Josija navedli, da je ravnal v prid pravega čaščenja. (Glej odstavek 6.)

6. Kako je kralj Josija pokazal zaupanje v Jehova?

6 Še en zgled nekoga, ki je ubogal Jehovove zapovedi, je kralj Josija. Že v rani mladosti, pri osmih letih, je začel delati »to, kar je prav v Jehovovih očeh [. . .]. Ni skrenil ne na desno ne na levo.« (2. krn. 34:1, 2) Josija je svoje zaupanje v Jehova pokazal tako, da je iz dežele odstranil malike in obnovil pravo čaščenje. Ker je to storil, ni bil blagoslovljen le on sam, ampak celoten narod. (Beri 2. kroniška 34:31–33.)

7. Kakšne so bile posledice, kadar so bili Izraelci brezbrižni do Jehovovih opominov?

7 Na žalost pa Božje ljudstvo ni vedno zaupalo Jehovovim opominom. Stoletja so omahovali med poslušnostjo in neposlušnostjo. Ko jim je vera oslabela, jih je pogosto, če se izrazimo z besedami apostola Pavla, »sem ter tja nosil vsak veter nauka«. (Efež. 4:13, 14) In kot je bilo napovedano, so takrat, kadar niso zaupali Božjim opominom, občutili grenke posledice. (3. Mojz. 26:23–25; Jer. 5:23–25)

8. V čem so naše okoliščine podobne okoliščinam Izraelcev?

8 V čem so naše okoliščine podobne okoliščinam Izraelcev? Tako kot Izraelci smo tudi današnji Božji služabniki deležni nasvetov in discipliniranja. (2. Pet. 1:12) Opomine prejemamo vsakič,  ko beremo Božjo navdihnjeno Besedo. Ker imamo svobodno voljo, se lahko odločimo, ali bomo ubogali Jehovova navodila ali pa delali tisto, kar se nam zdi prav. (Preg. 14:12) Preglejmo, katere razloge imamo za to, da zaupamo Jehovovim opominom, in kako nam koristi, če jih ubogamo.

PODREDI SE BOGU IN BOŠ ŽIVEL

9. Kako je Jehova Izraelcem, ko so bili v pustinji, zagotavljal, da je z njimi?

9 Ko so se Izraelci odpravljali na pot, ki je na koncu trajala 40 let in jih je vodila po »strah zbujajoči pustinji«, jim Jehova ni že vnaprej povedal vseh podrobnosti o tem, kako jih bo usmerjal, ščitil in skrbel zanje. Vendar pa jim je vedno znova dokazoval, da lahko zaupajo njemu in njegovim navodilom. Ko jih je vodil po tistem negostoljubnem področju, jih je z oblačnim stebrom podnevi in ognjenim ponoči spominjal, da je z njimi. (5. Mojz. 1:19; 2. Mojz. 40:36–38) Poleg tega je skrbel za njihove osnovne potrebe. »Njihova oblačila se niso izrabila in noge jim niso otekle.« Res, »ničesar jim ni manjkalo«. (Neh. 9:19–21)

10. Kako Jehova vodi svoje ljudstvo danes?

10 Danes smo Božji služabniki na pragu pravičnega novega sveta. Ali zaupamo Jehovu, da nam bo priskrbel tisto, kar potrebujemo, da bi preživeli prihajajočo »veliko stisko«? (Mat. 24:21, 22; Ps. 119:40, 41) Res je, da nas Jehova v novi svet ne vodi z oblačnim in ognjenim stebrom. Uporablja pa svojo organizacijo, da nam pomaga ostati budni. Vse bolj se na primer poudarja, da se moramo duhovno krepiti z osebnim preučevanjem Biblije, družinskim čaščenjem kakor tudi s tem, da redno obiskujemo shode in oznanjujemo. Ali smo storili vse, da bi te smernice upoštevali? Če tako ravnamo, si lahko zgradimo takšno vero, ki nam bo pomagala preživeti in stopiti v novi svet.

Če upoštevamo Jehovove opomine, skrbimo za to, da so naše kraljestvene dvorane varne in dostopne. (Glej odstavek 11.)

11. S čim Bog dokazuje, da skrbi za nas?

11 Smernice, ki jih prejemamo, nam pomagajo ostati duhovno budni, obenem pa so nam v pomoč v vsakdanjem življenju. Pomagajo nam na primer obdržati uravnovešen pogled na gmotne stvari in ohraniti preprosto oko, da bi bili manj zaskrbljeni. Nam v dobro so tudi nasveti glede oblačenja in urejanja, izbire neškodljive sprostitve ter nasveti, ki so v pomoč pri odločanju o tem, kolikšno izobrazbo si pridobiti. Pomislimo tudi na nasvete, ki smo jih dobili o tem, kako skrbeti za varnost našega doma, avtomobilov in kraljestvenih dvoran, ter o tem, kako se pripraviti na nujne primere. Takšni nasveti dokazujejo, da Bog skrbi za naše dobro.

OPOMINI SO ZGODNJIM KRISTJANOM POMAGALI OSTATI ZVESTI

12. a) O čem je Jezus vedno znova govoril svojim učencem? b) Katera ponižna gesta se je Petru za vedno vtisnila v srce in kako bi morala vplivati na nas?

12 V prvem stoletju je Božje ljudstvo redno prejemalo opomine. Jezus je svojim učencem vedno znova govoril, da je treba razvijati ponižnost. Ni pa jim samo govoril, kaj pomeni biti ponižen – to jim je tudi pokazal. Zadnji dan svojega človeškega življenja na zemlji je zbral svoje apostole, da bi z njimi praznoval pasho. Med večerjo je Jezus vstal od mize in apostolom umil noge; storil je nekaj, kar so običajno delali služabniki. (Jan. 13:1–17) Ta ponižna gesta se jim je za vedno vtisnila v srce. Apostol Peter, ki je bil takrat navzoč,  je kakih 30 let pozneje dal sočastilcem nasvet prav o ponižnosti. (1. Pet. 5:5) Jezusov zgled bi nas moral navesti, da bi bili ponižni v medsebojnih odnosih. (Fil. 2:5–8)

13. Glede razvijanja katere bistvene lastnosti je Jezus večkrat opomnil svoje učence?

13 Drugo, o čemer se je Jezus pogosto pogovarjal s svojimi učenci, pa je bilo to, da je treba imeti močno vero. Učenci so po tistem, ko jim ni uspelo izgnati demona iz nekega dečka, Jezusa vprašali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« Jezus jim je odgovoril: »Zato, ker imate premalo vere. Resnično vam povem: če imate vere vsaj za gorčično zrno, [. . .] vam ne bo [nič] nemogoče.« (Mat. 17:14–20) Jezus je ves čas svojega služenja učence učil, da je vera bistvena lastnost. (Beri Matej 21:18–22.) Ali izkoristimo priložnosti za krepitev vere, kot so zborovanja, zbori in krščanski shodi, na katerih prejemamo spodbuden pouk? To niso le vesela srečanja. To so priložnosti, ko lahko pokažemo svoje zaupanje v Jehova.

14. Zakaj je danes pomembno razvijati krščansko ljubezen?

14 V Krščanskih grških spisih je zelo veliko opominov, naj ljubimo drug drugega. Jezus je rekel, da je druga največja zapoved »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. (Mat. 22:39) Podobno je njegov polbrat Jakob za ljubezen rekel, da je »kraljeva postava«. (Jak. 2:8) Apostol Janez pa je napisal: »Ljubljeni, ne pišem vam nove zapovedi, temveč staro zapoved, ki jo imate že od začetka.« (1. Jan. 2:7, 8) Kaj je imel Janez v mislih s »staro zapovedjo«? V mislih je imel zapoved glede izkazovanja ljubezni. »Stara« je bila zato, ker jo je Jezus povedal že pred več desetletji, imeli so jo »od začetka«. Bila pa je tudi »nova«, in sicer v tem smislu, da je zahtevala požrtvovalno ljubezen, ki jo bodo učenci utegnili potrebovati, ko se bodo srečali z novimi okoliščinami. Ali kot Kristusovi učenci ne cenimo opozoril, ki nam pomagajo paziti se tega, da bi razvili sebičnost, ki lahko zelo načne našo ljubezen do bližnjega in je tako značilna za današnji svet?

15. Kaj je bila Jezusova glavna naloga na zemlji?

15 Jezus se je osebno zanimal za ljudi. Ozdravljal je bolne in slabotne ter obujal mrtve, s čimer je pokazal ljubečo skrb. Vendar njegova glavna naloga ni bila, da ljudi fizično ozdravlja. Veliko trajnejši vpliv na življenja ljudi je imelo njegovo oznanjevanje in poučevanje. V  kakšnem smislu? Vemo na primer, da so se tisti, ki jih je Jezus v prvem stoletju ozdravil in obudil, nazadnje postarali in umrli, medtem ko so tisti, ki so se ugodno odzvali na njegovo sporočilo, imeli pred seboj večno življenje. (Jan. 11:25, 26)

16. Kako obsežno je danes oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje učencev?

16 Danes se oznanjevanje, ki ga je Jezus začel v prvem stoletju, opravlja v veliko večjem obsegu. Jezus je namreč svojim učencem naročil: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov.« (Mat. 28:19) In oni so res delali tako, pa tudi mi lahko rečemo, da delamo enako! Več kot sedem milijonov dejavnih Jehovovih prič goreče oznanja Božje kraljestvo v več kot 230 deželah in redno vodi svetopisemske tečaje z milijoni ljudi. To oznanjevanje je dokaz, da živimo v zadnjih dneh.

ZAUPAJ JEHOVU DANES

17. Katera nasveta sta dala Pavel in Peter?

17 Očitno je, da so zgodnjim kristjanom opomini pomagali ostati trdni v veri. Zamisli si, kako je bil spodbujen Timotej, ko mu je apostol Pavel, ki je bil takrat zaprt v Rimu, rekel: »Drži [se] vzorca zdravih besed, ki si jih slišal od mene.« (2. Tim. 1:13) Apostol Peter pa je sokristjanom, potem ko jih je spodbudil, naj razvijajo lastnosti, kot so zdržljivost, bratoljubje in samoobvladanje, rekel: »Rade volje [vas bom] vedno spominjal na te stvari, čeprav jih že poznate in ste utrjeni v resnici.« (2. Pet. 1:5–8, 12)

18. Kako so kristjani v prvem stoletju gledali na opomine?

18 In res, pisma, ki sta jih napisala Pavel in Peter, so vsebovala »to, kar so prej govorili sveti preroki«. (2. Pet. 3:2) Ali so bili naši bratje v prvem stoletju užaljeni, da so dobili takšne smernice? Ne, saj so bile odraz Božje ljubezni, ki jim je pomagala rasti »v nezasluženi dobrotljivosti in spoznanju našega Gospoda in Rešitelja Jezusa Kristusa«. (2. Pet. 3:18)

19., 20. Zakaj bi morali zaupati Jehovovim opominom in kako nam koristi, če tako ravnamo?

19 Danes imamo veliko razlogov, da zaupamo Jehovovim opominom, ki so zapisani v Božji nezmotljivi Besedi, Bibliji. (Beri Jozue 23:14.) Na njenih straneh lahko beremo o tem, kako je Bog skozi tisočletja ravnal z nepopolnimi ljudmi. To zgodovinsko poročilo je bilo napisano v naše dobro. (Rim. 15:4; 1. Kor. 10:11) Prav tako lahko vidimo, da se izpolnjujejo biblijske prerokbe. Prerokbe bi lahko primerjali z nečim, kar nas na nekaj vnaprej spomni, oziroma z vnaprej izrečenimi opomini. Danes se na primer, kot je bilo prerokovano za »zadnje dni«, milijoni stekajo k čistemu čaščenju Jehova. (Iza. 2:2, 3) Tudi vse slabše svetovne razmere so izpolnitev biblijskega prerokovanja. In kot smo že omenili, se z obsežno oznanjevalsko kampanjo, ki sedaj poteka po vsem svetu, neposredno izpolnjujejo Jezusove besede. (Mat. 24:14)

20 Naš Stvarnik se je že izkazal takšnega, da mu lahko zaupamo. Ali dovolimo, da nam njegovi opomini koristijo? Tako je ravnala Rosellen. Sama pove: »Ko sem začela povsem zaupati v Jehova, sem še bolj videla, kako me njegova ljubeča roka podpira in krepi.« Naj Jehovovi opomini podobno koristijo tudi nam.