1., 2. Ali se rad odločaš in kaj meniš o nekaterih odločitvah, ki si jih sprejel?

ODLOČITVE! Odločitve! Vsak dan smo pred mnogimi odločitvami. Kako gledamo na sprejemanje odločitev? Nekateri ljudje se o vsem radi odločajo sami. Vztrajajo pri svoji pravici, da se sami odločajo, in zavračajo že samo misel, da bi se kdo drug odločal namesto njih. So pa tudi takšni, ki se bojijo odločati o pomembnih stvareh v življenju. Nekateri pomoč poiščejo v raznih priročnikih ali pri svetovalcih in morda porabijo veliko denarja, da bi dobili nasvet, ki se jim zdi potreben.

² Mnogi od nas pa so nekje vmes. Zavedamo se, da so nekatere stvari zunaj naše pristojnosti in da glede njih ne moremo narediti ničesar. Cenimo pa, da se lahko glede marsičesa v življenju odločamo skladno s svojimi željami. (Gal. 6:5) Toda verjetno priznavamo, da ni ravno vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, modra oziroma koristna.

3. S katerimi smernicami si lahko pomagamo pri odločitvah in zakaj se je včasih o čem težko odločiti?

³ Lahko smo srečni, da nam je Jehova kot svojim služabnikom priskrbel jasne smernice glede mnogih pomembnih stvari v življenju. Vemo, da se lahko z upoštevanjem teh smernic odločamo tako, da razveseljujemo Jehova in koristimo sebi. Vseeno se morda kdaj znajdemo v težavah ali okoliščinah, o katerih Božja Beseda posebej ne govori. Kako se lahko takrat odločimo, kaj bomo storili? Vemo na primer, da ne smemo krasti. (Efež. 4:28) Toda kdaj lahko rečemo, da je nekaj kraja? Ali je to odvisno od vrednosti odvzetega predmeta, od motiva ali od česa drugega? Kako se odločimo, kaj storiti, ko gre za stvari, ki so po mnenju nekaterih siva cona? Kaj nas lahko pri tem vodi?

4. Kateri nasvet smo verjetno že dobili, kadar smo bili pred kako odločitvijo?

⁴ Morda nam kak sokristjan, ko mu povemo, da smo pred pomembno odločitvijo, reče, da je treba k temu pristopiti z zdravim razumom. To je vsekakor dober nasvet. Biblija nas pred prenagljenim ukrepanjem takole svari: »Kdor je zaletav, [. . .] vedno drvi v pomanjkanje.« (Preg. 21:5) Kaj pa pomeni uporabljati zdrav razum? Ali to preprosto pomeni, da si je treba vzeti čas, razmisliti o zadevi, biti razumen in znati dobro presojati? Vse to je v pomoč pri tem, da se dobro odločimo, toda za to, da res uporabimo zdrav razum, torej da mislimo »razumno« oziroma smo »razsodni«, je treba še nekaj več. (Rim. 12:3; 1. Pet. 4:7)

5. Zakaj nimamo že po naravi popolne sposobnosti uporabe zdravega razuma?

⁵ Priznati moramo, da se nihče od nas ne rodi s popolno sposobnostjo uporabe zdravega razuma. Zakaj ne? Ker se vsi rodimo z grehom in nepopolnostjo in zato ne moremo biti popolnoma zdravi niti ne moremo popolno razmišljati. (Ps. 51:5; Rim. 3:23) Poleg tega smo bili mnogi nekoč med tistimi, ki jim je Satan »zaslepil um«; nismo poznali Jehova in njegovih pravičnih meril. (2. Kor. 4:4; Titu 3:3) Če bi torej svoje odločitve sprejemali zgolj na podlagi tega, kar sami mislimo, da je prav in razumno, bi se lahko zavajali, ne glede na to, koliko bi prej o odločitvi premišljevali. (Preg. 14:12)

6. Kaj nam lahko pomaga razvijati zdrav razum?

⁶ Mi nismo popolni, toda naš nebeški Oče Jehova je popoln v vseh pogledih. (5. Mojz. 32:4) In na naše veselje nam je omogočil, da se izboljšujemo v razmišljanju in razvijamo zdrav razum oziroma razumnost. (Beri 2. Timoteju 1:7.) Kot kristjani želimo razumno razmišljati in ravnati. Svoje razmišljanje in občutke moramo imeti na vajetih oziroma pod nadzorom ter posnemati Jehova v tem, kako razmišlja, čuti in ravna.

7., 8. Povej doživetje, ki pokaže, da se je mogoče kljub pritiskom in težavam modro odločiti.

⁷ Poglejmo si zgled. Med nekaterimi priseljenci je navada, da starši svoje novorojene otroke pošljejo v rodno državo k svojim sorodnikom, da ti skrbijo zanje, sami pa lahko naprej delajo in služijo denar. * Neka ženska je v tujini, kjer živi, rodila lepega fantka. V tistem obdobju je tudi začela preučevati Biblijo in je dobro duhovno napredovala. Prijatelji in sorodniki so nanjo in na njenega moža pritiskali, naj otroka pošljeta domov k starim staršem. Toda s preučevanjem je še zlasti žena spoznala, da je Bog vzgojo otrok zaupal staršem. (Ps. 127:3; Efež. 6:4) Ali naj ravna po običaju, ki se je mnogim zdel razumen? Ali pa naj ravna po tem, kar se je naučila iz Biblije, in tvega, da bo zašla v finančno stisko ali da bo morala prenašati kritiko nekaterih ljudi? Kaj bi storil ti, če bi bil na njenem mestu?

⁸ Ta mlada ženska je bila pod velikim pritiskom, zato je izlila svoje srce Jehovu in ga prosila za vodstvo. O težavi se je pogovarjala s svojo biblijsko učiteljico in z drugimi v občini, in sčasoma je doumela, kako na stvar gleda Jehova. Razmislila je tudi o čustveni škodi, ki jo lahko utrpijo otroci, če so v zgodnjih letih, ko se še oblikujejo, ločeni od svojih  staršev. Potem ko je stvar pretehtala v luči Svetega pisma, je prišla do sklepa, da ni prav poslati otroka stran. Mož je videl, kako so vsi v občini pripravljeni pomagati ter kako vesel in zdrav je njun fantek. Sprejel je svetopisemski tečaj in začel skupaj z ženo obiskovati shode.

9., 10. Kaj pomeni uporabljati zdrav razum in kako lahko to delamo?

⁹ To je samo en primer, ki pa pokaže, da uporabljati zdrav razum ne pomeni enostavno delati tisto, kar je po našem mnenju ali mnenju koga drugega razumno oziroma se izplača. Naša nepopolna um in srce bi lahko primerjali z uro, ki bodisi prehiteva bodisi zaostaja. Če se ravnamo po takšni uri, lahko imamo hude težave. (Jer. 17:9) Um in srce moramo uravnavati po Božjih zanesljivih merilih. (Beri Izaija 55:8, 9.)

¹⁰ Biblija nam upravičeno prigovarja: »Ne zanašaj se na svojo razumnost, temveč z vsem svojim srcem zaupaj v Jehova. Upoštevaj ga na vseh svojih poteh, in on bo tvoje poti poravnal.« (Preg. 3:5, 6) Razmisli o besedah »ne zanašaj se na svojo razumnost« in o besedah »upoštevaj ga [Jehova]«, o katerih beremo v nadaljevanju. Tisti, ki zares popolno in zdravo razmišlja, je Jehova. Zato bi morali vedno, kadar smo pred kakšno odločitvijo, pogledati v Biblijo, da bi videli, kaj glede tega meni Bog. Zatem bi morali pri odločitvi upoštevati njegovo mnenje. To pomeni uporabljati zdrav razum – razmišljati tako, kakor razmišlja Jehova.

11. Kaj je bistveno pri tem, da se posameznik nauči sprejemati modre odločitve?

¹¹ Naučiti se sprejemati modre odločitve in jih nato tudi uresničevati ni enostavno. To je lahko še zlasti izziv za tiste, ki so novi v resnici ali pa so šele začeli napredovati h krščanski zrelosti. Vseeno pa je napredek pri takšnih duhovnih otrocih, kot jih imenuje Biblija, lahko očiten. Pomisli, kako se majhen otrok uči hoditi. Ključ do uspeha je ponavadi v tem, da začne delati majhne korake in je pri tem vztrajen. Podobno  je z duhovnim otrokom glede sprejemanja modrih odločitev. Spomni se, da je apostol Pavel zrele ljudi opisal kot »tiste, ki imajo z rabo izšolano zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim«. Besedna zveza »z rabo« in beseda »izšolano« nakazujeta na to, da se je treba stalno truditi in biti vztrajen, in to je tisto, kar morajo novi delati. (Beri Hebrejcem 5:13, 14.)

12. Povej zgled tega, kako se lahko naučimo o stvareh modro odločati.

¹² Kot smo omenili v uvodu, moramo vsak dan sprejeti številne odločitve, velike in majhne. Glede na neko raziskavo več kot 40 odstotkov dejanj naredimo iz navade, ne da bi o njih vnaprej temeljito premislili. Vsako jutro se moraš verjetno odločiti, kaj obleči. Morda se ti to zdi malenkost in se odločiš, ne da bi kaj dosti premišljeval, še zlasti če se ti mudi. Vendar je pomembno, da razmisliš, ali si oblečen tako, kot se spodobi za Jehovovega služabnika. (2. Kor. 6:3, 4) Morda takrat, ko kupuješ kakšno oblačilo, razmišljaš o trenutnih modnih stilih in trendih. Toda ali razmišljaš tudi o tem, ali je oblačilo skromno, in o tem, koliko stane? S pravilnimi odločitvami v takšnih manjših stvareh si šolamo zmožnost zaznavanja, kar nam lahko pomaga, da se znamo prav odločati tudi v pomembnejših rečeh. (Luk. 16:10; 1. Kor. 10:31)

13. Kaj potrebujemo, da bi zagotovo izpeljali to, kar smo se odločili?

¹³ Vsi vemo, da je sprejeti pravo odločitev eno, ostati zvest tej odločitvi in jo izpeljati pa nekaj čisto drugega. Nekaterim denimo, ki želijo nehati kaditi, to ne uspe, ker nimajo dovolj motivacije. Treba je biti trdno odločen držati se izbrane poti. Nekateri pravijo, da je z našo voljo podobno kot z mišicami. Bolj ko mišice uporabljamo ali treniramo, močnejše postajajo. Če jih uporabljamo poredko, oslabijo oziroma postanejo mlahave. Kaj nam torej lahko pomaga, da si privzgajamo oziroma krepimo voljo ostati zvesti temu, za kar se odločimo, in to tudi izpeljati? Po pomoč se lahko obrnemo na Jehova. (Beri Filipljanom 2:13.)

14. Zakaj je Pavel zmogel delati tisto, kar je vedel, da mora delati?

¹⁴ Apostol Pavel je iz lastnih izkušenj vedel, da je težko delati to, kar je prav. Nekoč je potožil: »Zmožen sem želeti dobro, toda delati dobro, tega nisem zmožen.« Vedel je, kaj želi narediti oziroma kaj bi moral narediti, toda včasih mu je nekaj preprečilo, da bi to tudi res naredil. Priznal je: »Zares [se] veselim v Božji postavi, toda v svojem telesu vidim drugo postavo, ki se vojskuje proti postavi mojega uma in me vodi v ujetništvo postave greha, katera je v mojem telesu.« Ali je bil njegov položaj brezupen? Nikakor ne. Izjavil je: »Bogu naj gre hvala po Jezusu Kristusu, našem Gospodu!« (Rim. 7:18, 22–25) Nekje drugje pa je napisal: »Vse zmorem po njem, ki mi daje moč.« (Fil. 4:13)

15. Kako lahko s svojim odločnim ali pa neodločnim ravnanjem vplivamo na druge?

¹⁵ Očitno je torej, da moramo odločno ukrepati, če želimo ugajati Bogu. Spomni se besed, ki jih je Elija izrekel Baalovim častilcem in odpadniškim Izraelcem na gori Karmel: »Kako dolgo boste omahovali na dve strani? Če je Jehova pravi Bog, pojdite za njim, če pa je to Baal, pojdite za njim.« (1. kra. 18:21) Izraelovi sinovi so vedeli, kaj morajo narediti, vendar so »omahovali« glede odločitve. Čisto drugače je leta pred tem  ravnal Jozue. Dal je lep zgled, ko je Izraelcem rekel: »Če pa vam ni všeč, da bi služili Jehovu, si izberite danes, komu boste služili [. . .]. Jaz in moja hiša pa bomo služili Jehovu!« (Joz. 24:15) Kakšen je bil rezultat njegovega odločnega ravnanja? Jozue in tisti, ki so ravnali enako kot on, so bili blagoslovljeni s tem, da so se lahko naselili v Obljubljeni deželi, »deželi, v kateri tečeta mleko in med«. (Joz. 5:6)

16., 17. Povej zgled tega, kakšne so koristi, če se odločamo v skladu z Božjo voljo.

¹⁶ Oglejmo si zgled nekega novokrščenega brata, ki je poročen in imata z ženo tri majhne otroke. Nekega dne je temu bratu sodelavec predlagal, da bi skupaj šla delat v drugo podjetje, ki izplačuje višje plače in več dodatkov. Brat je o tem razmišljal in molil. Za službo, v kateri je trenutno bil, se je kljub slabšemu zaslužku odločil zato, ker mu je ta omogočala, da je bil ob sobotah in nedeljah prost in je tako lahko obiskoval shode in oznanjeval skupaj z družino. Razmišljal je o dejstvu, da mu nova služba, če bi jo sprejel, tega ne bi omogočala – vsaj nekaj časa ne. Kaj bi storil ti?

¹⁷ Brat je naredil primerjavo med duhovnimi koristmi in višjim zaslužkom ter se naposled odločil, da bo novo službo zavrnil. Kaj misliš, ali je to odločitev čez čas obžaloval? Sploh ne. Izkusil je, da so duhovni blagoslovi zanj in za njegovo družino veliko koristnejši, kakor bi bila višja plača. Z ženo sta bila zelo vesela, ko jima je njuna najstarejša, desetletna hčerka rekla, da ima rada njiju, da ima rada brate in sestre in da ima zelo rada Jehova. Rekla je tudi, da želi svoje življenje posvetiti Jehovu in se krstiti. Gotovo je zelo cenila to, da je oče dal čaščenje Jehova na prvo mesto v svojem življenju!

18. Zakaj je pomembno, da se vsak dan modro odločaš?

¹⁸ Večji Mojzes, Jezus Kristus, že mnoga desetletja vodi prave Jehovove častilce skozi pustinjo Satanovega sveta. Zdaj pa je kot večji Jozue pripravljen, da vsak čas pripelje to pokvarjeno stvarnost do njenega konca in svoje sledilce popelje v obljubljeni pravični novi svet. (2. Pet. 3:13) Zato zdaj ni čas, da se vrnemo k prejšnjemu načinu razmišljanja in k našim starim navadam, vrednotam in ciljem. Zdaj je čas, da še jasneje doumemo, kaj je Božja volja glede nas. (Rim. 12:2; 2. Kor. 13:5) S svojimi vsakodnevnimi odločitvami in izbirami kaži, da spadaš med ljudi, ki so vredni Božjih večnih blagoslovov. (Beri Hebrejcem 10:38, 39.)