1. Re swanetše go dira’ng go kgonthišetša gore tumelo ya rena e dula e tiile?

BATHO ba bantši ba bolela gore ba dumela feela dilong tšeo ba ka kgonago go di bona ka mahlo. Re ka thuša bjang batho ba bjalo gore ba be le tumelo go Jehofa? Go ba gona, Beibele e re “ga go motho yo a kilego a bona Modimo ka nako le ge e le efe.” (Joh. 1:18) Ka gona, re ka kgonthišetša bjang gore re dula re na le tumelo e tiilego go Jehofa “Modimo yo a sa bonagalego”? (Bakol. 1:15) Mogato wa mathomo ke go tseba dithuto tšeo di utago therešo ka Jehofa. Ke moka re swanetše go diriša Beibele ka bokgoni go phekgola dikgopolo le ge e le dife tšeo di “iphagamišetšago tsebo ya Modimo.”—2 Bakor. 10:4, 5.

2, 3. Ke dithuto dife tšeo di foufatšago batho gore ba se bone therešo ka Modimo?

² Thuto e nngwe ya maaka yeo e tumilego yeo e foufatšago batho gore ba se ke ba bona therešo ka Modimo ke thuto ya tlhagelelo. Kgopolo ye ya batho e ganetšana le seo Beibele e se rutago e bile e dira gore batho ba se be le kholofelo. Thuto ya tlhagelelo e ruta gore dilo ka moka tše di phelago di itirile; ka go re’alo se sa ra gore bophelo bja motho ga bo na morero.

³ Ka lehlakoreng le lengwe, bakgomaredi ba tumelo ya Bokriste ba ruta gore legohle, go akaretša le lefase la rena gotee le dilo tšeo di phelago mo go lona, di na le nywaga e dikete tše sego kae feela. Batho bao ba rutago thuto ye, ba ka ba ba hlompha Beibele kudu, eupša ba dumela gore Modimo o bopile dilo ka moka ka matšatši a tshelelago a diiri tše 24 nywageng e dikete tše sego kae feela e fetilego. Ba gana bohlatse bjo bo lego pepeneneng bja thutamahlale bjoo bo ganetšanago le pono ya bona. Ka baka leo, thuto yeo ge e le gabotse e nyatša Beibele, e e dira gore e bonagale e sa kwagale e bile e sa nepagala. Batho bao ba rutago dikgopolo tše bjalo tša maaka ba ka re gopotša ka batho ba bangwe ba lekgolong la pele la nywaga bao ba bego ba fišegela Modimo “eupša e sego go ya ka tsebo e nepagetšego.” (Baroma 10:2) Re ka diriša bjang Lentšu la Modimo go phekgola dithuto “tše di tsemilwego” tša tlhagelelo le  dithuto tše dingwe tša maaka? * Re ka dira bjalo ge feela re šoma ka thata gore re be le tsebo e nepagetšego ka seo Beibele e se rutago.

4. Tumelo ya rena e swanetše go thewa go eng?

⁴ Beibele e re ruta gore re tšeele tsebo godimo. (Die. 10:14) Jehofa o nyaka gore go dumela ga rena go yena go thewe bohlatseng le go mabaka a kwagalago, e sego filosofing ya batho goba ditšong tša bodumedi. (Bala Baheberu 11:1.) E le gore re be le tumelo e tiilego go Modimo, sa pele re swanetše go kgodišega gore Jehofa o gona. (Bala Baheberu 11:6.) Re fihlelela phetho yeo ka go hlahloba ditherešo le go diriša ‘matla a rena a tlhaologanyo,’ e sego ka dilo tšeo re inaganelago tšona tšeo e sego tša kgonthe.—Baroma 12:1.

5. Ke lebaka lefe leo le ka re kgodišago gore Modimo o gona?

⁵ Moapostola Paulo o re nea le lengwe la mabaka ao a ka re kgodišago gore Modimo o gona gaešita le ge re ka se kgone go mmona. Paulo o ngwadile mabapi le Jehofa gore: “Dika tša gagwe tše di sa bonagalego di bonwa gabotse go tloga tlholong ya lefase go ya pele, gobane di hlathwa ka dilo tšeo di dirilwego, ke gore matla a gagwe a neng le neng le Bomodimo bja gagwe.” (Baroma 1:20) O ka thuša bjang motho yo a belaelago gore Modimo o gona go bona gore mantšu a Paulo ao a buduletšwego ke a therešo? O ka ahlaahla le yena bjo bongwe bja bohlatse bjo bo latelago go tšwa tlholong bjoo bo utollago matla le bohlale bja Mmopi wa rena.

6, 7. Matla a Jehofa a utollwa bjang dilong tše pedi tšeo di re šireletšago?

⁶ Matla a Jehofa a utollwa dilong tše pedi tšeo di re šireletšago, e lego lefaufau le matlakgogedi a lefase. Ka mohlala, lefaufau ga le re nee feela moya woo re o hemago. Gape le re šireletša go bontši bja ditšhila le dilo tše dingwe tše kotsi tšeo di lego sebakabakeng. Maswika a magolo ao a ka bakago tshenyo e kgolo gantši a a fsa ge a thoma a tsena lefaufaung, seo sa dira gore go be le seetša sa mebala e mebotse yeo re e bonago bošego.

⁷ Matlakgogedi a lefase le wona a re šireletša dikotsing. Sešireletši se se tšwa ka maleng a lefase. Ka garegare ga lefase, moo karolo ya gona e kgolo e lego tšhipi yeo e tološitšwego, go fehlwa matlakgogedi a matla ao a re dikologilego e bile a fihla kgole sebakabakeng. Sešireletši se se re šireletša phišong yeo e tšwago letšatšing le go dithuthupi tša lona tše kotsi. Ka baka la matlakgogedi a a lefase, dilo tše ga di tšhume lorelore dilo ka moka tše di phelago mo lefaseng. Go e na le moo, di a hwelela le go arošwa gore di se fihle go rena. Re bona bohlatse bja matlakgogedi ao seetšeng sa mebala e kgahlišago kudu yeo e lego sebakabakeng kgauswi le phoulo ya ka Leboa le ya ka Borwa. Ruri Jehofa ke yo “matla kudu.”—Bala Jesaya 40:26.

8, 9. Bohlale bja Jehofa bo utollwa bjang medikologong yeo e thekgago bophelo?

⁸ Bohlale bja Jehofa bo utollwa medikologong yeo e thekgago bophelo mo lefaseng. Ka mohlala: Akanya o dula motseng wo o nago le badudi ba bantši wo o ageleditšwego ka merako gomme go se na mokgwa wa go hwetša meetse a hlwekilego goba go ntšha ditšhila. Go se go ye kae motse woo o tla šilafala gomme wa se sa dulega. Ka tsela e itšego, lefase la rena le swana le motse woo o ageleditšwego ka merako. Le na le meetse a lekanyeditšwego a hlwekilego, le gona ga re kgone go tšhollela ditšhila tša mo lefaseng kua sebakabakeng. Lega go le bjalo, lefase le leo re ka rego le etša motse wo o ageleditšwego ka merako le kgona go phediša diphedi tše dibilione, go tloga molokong o mongwe go ya go o mongwe. Ka baka la’ng? Ka baka la bokgoni bja lona bjo bo makatšago  bja go itlhwekiša goba go hlama lefsa dilo tšeo di lego bohlokwa bakeng sa bophelo.

⁹ Ela hloko modikologo wa moya o hlwekilego wa oxygen. Diphedi tše dibilione di hema moya o hlwekilego gomme tša ntšha moya o sa hlwekago e lego carbon dioxide. Go dutše go le bjalo, ga re ke re felelwa ke moya o hlwekilego le gona lefaufau ga le ke le tlala moya o sa hlwekago. Ka baka la’ng? Re hwetša karabo modikologong wo o makatšago kudu wa ge dimela di hwetša phepo letšatšing woo o tsebjago e le photosynthesis. Di diriša modikologo wo, dimela tše ditala di monya moya o sa hlwekago, mahlasedi a letšatši le dijo tše dingwe go tšwa mmung goba meetseng gomme tša tšweletša di-carbohydrate le moya o hlwekilego. Ge re hema moya o hlwekilego, re feleletša modikologo woo. Jehofa o diriša dimela tša gagwe go nea “batho ka moka bophelo le mohemo.” (Dit. 17:25) A bohlale bjo bogolo gakaakang!

10, 11. Serurubele se se bitšwago monarch le seboba di utolla bjang bohlale bja Jehofa?

¹⁰ Bohlale bja Jehofa bo utollwa gape le dipheding tše dintšintši tšeo di phelago polaneteng ya rena e kgahlišago. Go akanyetšwa gore palo ya mehuta ya diphedi tše di lego gona mo lefaseng e ka ba e tloga go dimilione tše pedi go ya go tše 100. (Bala Psalme 104:24.) Ela hloko bohlale bjo bo bonagalago tseleng yeo tše dingwe tša diphedi tše di latelago di bopilwego ka yona.

¹¹ Ka mohlala, serurubele se se bitšwago monarch se na le bjoko bjo bo nyakilego bo lekana le ntlhana ya pene. Lega go le bjalo, serurubele seo se kgona go fofa dikhilomithara tše e ka bago tše 3 000 go tloga Canada go ya sethokgweng se itšego sa kua Mexico, se hlahlwa ke letšatši. Se kgona bjang go tšwela pele ka leeto ge letšatši le šetše le diketše? Jehofa o hlamile bjoko bja sona bjo bonyenyane ka tsela ya gore le ge letšatši le diketše se tsebe tsela. Goba nagana ka leihlo la seboba. Sephedi se se na le mahlo a mabedi ao a kgonago go bona dilo tše dintši ka nako e tee. Leihlo le lengwe le le lengwe le na le dilentshe tše e ka bago tše 30 000. Lega go le bjalo, bjoko bjo bonyenyane bja seboba bo kgona go lemoga dilo ka moka tšeo se di bonago ka dilentshe tšeo gomme se kgona go bona le ge selo se senyenyane se šikinyega.

12, 13. Ke’ng seo se go kgahlago ka tsela yeo Jehofa a hlamilego disele tšeo di bopilego mmele wa gago?

¹² Selo seo se kgahlišago le go feta ke tsela yeo Jehofa a hlamilego disele tša dilo ka moka tše di phelago. Ka mohlala, mmele wa gago o dirilwe ka disele tše e ka bago tše dimilione tše dikete tše lekgolo. Ka gare ga sele e nngwe le e nngwe go na le selo se senyenyane seo se nyakilego se swana le thapo seo se bitšwago DNA (deoxyribonucleic acid). E boloka tsebišo ka moka e nyakegago go bopa mmele wa gago ka moka.

¹³ DNA e kgona go boloka tsebišo e kaaka’ng? Bapetša bogolo bja tsebišo yeo grama e tee ya DNA e kgonago go e boloka le yeo e bolokwago ke CD. CD e ka kgona go boloka tsebišo ka moka yeo e lego ka gare ga pukuntšu, e lego selo se se makatšago ge o nagana gore CD e fo ba polasetiki e tshesane. Lega go  le bjalo, grama e tee feela ya DNA e ka kgona go boloka tsebišo yeo e lekanago le ya ka gare ga di-CD tše dimilione tše sekete. Ge re bea taba ye ka tsela e nngwe, lelepola letee le lenyenyane leo le tletšego DNA yeo e omišitšwego le ka boloka tsebišo e lekanego go ka bopa batho bao ba phelago lehono. Le gona e ka dira seo ka makga a ipoeleditšego ga 350!

14. Dilo tšeo di utolotšwego ke borathutamahlale di dira gore o ikwe bjang ka Jehofa?

¹⁴ Kgoši Dafida o hlalositše tsebišo yeo e nyakegago go bopa mmele wa motho gore e ngwadilwe ka pukung ya seswantšhetšo. O boletše ka Jehofa Modimo gore: “Mahlo a gago a mpone ke sa thoma go bopega, gomme ka pukung ya gago go be go ngwadilwe ka ga matšatši ao ditho tša ka ka moka di bopilwego ka ona, le ge go be go se le setee sa tšona.” (Ps. 139:16) Ga go makatše ge Dafida a ile a tutueletšega go tumiša Jehofa ge a be a lebelela tsela yeo a bopilwego ka yona. Dilo tšeo di utolotšwego ke borathutamahlale nywageng ya morago bjale di tlaleleditše dilong tšeo di re makatšago ge re nagana ka tsela yeo Jehofa a re bopilego ka yona. Dilo tše di re nea lebaka le le oketšegilego la go dumelelana le mopsalme yo a ngwadilego ka Jehofa gore: “Ke tla go reta ka gobane ke dirilwe ka tsela e makatšago yeo e mpoifišago. Moya wa ka o tseba gabotsebotse gore mediro ya gago ke e makatšago.” (Ps. 139:14) Ge e le gabotse, go tla bjang gore batho ba se ke ba bona gore tlholo e utolla gore go na le Modimo yo a phelago?

15, 16. (a) Dikgatišo tša rena di thušitše batho bjang gore ba ithute ka tlholo ya Jehofa? (b) Ke sehlogo sefe lelokelelong la dihlogo tša “Na di Hlamilwe?” seo se go kgahlilego kudu?

¹⁵ Ka nywagasome, makasine wa Phafoga! o thušitše batho ba dimilione go kwešiša seo tlholo e se utollago ka Modimo wa rena yo a phelago. Ka mohlala, tokollo ya September 2006 ya Seisemane e be e na le sehlogo se se rego: “Is There a Creator?” E be e reretšwe go bula mahlo a bao ba foufaditšwego ke thuto ya tlhagelelo le ya gore lefase le bopilwe ka matšatši a tshelelago a diiri tše 24. Kgaetšedi yo mongwe wa kua United States o ile a ngwalela ofisi ya lekala mabapi le tokollo yeo e kgethegilego gore: “Lesolo la go sepediša tokollo e kgethegilego le sepetše gabotse kudu. Mosadi yo mongwe o ile a kgopela dikopi tše 20. Ke morutiši wa thutaphedi gomme o be a nyaka gore yo mongwe le yo mongwe wa barutwana ba gagwe a hwetše kopi.” Ngwanabo rena yo mongwe o ngwadile gore: “Ke be ke dutše ke le mafolofolo tirelong ya tšhemo ga e sa le go tloga mafelelong a bo-1940 gomme ke kgauswi le go ba le nywaga e 75, eupša ga se ka ka ka thabela tirelo ya tšhemo go swana le kamoo ke e thabetšego ka gona kgweding ye ge ke sepediša tokollo e kgethegilego ya Phafoga!”

¹⁶ Nywageng ya morago bjale, ditokollo tše dintši tša Phafoga! di na le sehlogo se se rego: “Na di Hlamilwe?” Dihlogo tše tše kopana di bontšha tsela e makatšago yeo dilo di bopilwego ka yona le go bontšha ditsela tšeo batho ba lekilego go ekiša Mohlami yo Mogolo. Ka 2010, re ile ra lokollelwa poroutšha ya Na Dilo tše di Phelago di Bopilwe? yeo e re thušago go tumiša Modimo. Diswantšho tše dibotse tša mebalabala le tše di thadilwego tšeo di rutago ka kgatišong yeo di hlametšwe go re tutueletša go tšeela godimo bokgoni bja Jehofa bja go bopa dilo. Dipotšišo tšeo di lego mafelelong a karolo e nngwe le e nngwe di thuša mmadi go naganišiša ka tsebišo yeo a sa tšwago go e bala. Na o thabetše go diriša poroutšha ye ge o be o nea bohlatse ka ntlo le ntlo, phatlalatša goba o nea bohlatse bjo bo sa rulaganyetšwago?

17, 18. (a) Batswadi, le ka thuša bana ba lena bjang go ba le kgodišego ya gore ba ka kgona go lwela tumelo ya bona? (b) Le dirišitše bjang diporoutšha tša mabapi le tlholo borapeding bja lena bja lapa?

¹⁷ Batswadi, na le šetše le ahlaahlile poroutšha ye ya mebala e mebotse le bana ba lena borapeding bja lapa? Ge le ka dira bjalo, le tla ba thuša gore ba tšeele godimo Modimo wa rena yo a phelago. Mohlomongwe o na le bana ba nywaga ya mahlalagading bao ba tsenago sekolong se se phagamego. Ke bona ba ratwago kudu ke batho bao ba rutago thuto  ya maaka ya tlhagelelo. Borathutamahlale, barutiši, mananeo a thuto ya tlhago le ba tša boithabišo ba diriša mananeo a thelebišene le difilimi, ba phatlalatša taba ya gore tlhagelelo ke selo sa kgonthe. O ka thuša bana ba gago bao ba lego mahlalagading go lwantšhana le thuto yeo ya maaka ka go diriša poroutšha e nngwe ya The Origin of Life—Five Questions Worth Asking, yeo le yona e lokolotšwego ka 2010. Ka go swana le poroutšha ya Na Dilo tše di Phelago di Bopilwe?, kgatišo ye le yona e kgothaletša bafsa go ba le “tlhaologanyo.” (Die. 2:10, 11) E ba ruta kamoo ba ka lekodišišago go kwagala ga dilo tšeo ba di rutwago sekolong.

¹⁸ Poroutšha ya Origin of Life e hlametšwe go thuša barutwana go hlahloba mabarebare a gore borathutamahlale ba hweditše mašaledi ao a hlatselago gore thuto ya tlhagelelo ke ya kgonthe. E ba thuša gore bona ka noši ba fihlelele phetho ya ge e ba dipego tše bjalo ruri di hlatsela gore motho o tšwa dipheding tša tlasana. Le gona e ba ruta kamoo ba ka arabago dipego tša gore borathutamahlale ba hlatsetše ka dilaboratoring tša bona gore dilo tše di phelago di ka itira. Batswadi, ge e ba le diriša diporoutšha tše, le ka thuša bana ba lena kudu gore ba be le kgodišego ya gore ba ka kgona go araba bao ba nyakago lebaka la go dumela ga bona go Mmopi.—Bala 1 Petro 3:15.

19. Ke tokelo efe yeo ka moka ga rena re nago le yona?

¹⁹ Dihlogo tšeo di nyakišišitšwego gabotse tšeo re di hwetšago ka mokgatlo wa Jehofa di re thuša go bona dika tša gagwe tše dibotse lefaseng leo re phelago go lona. Bjo ke bohlatse bjo bo kwagalago bjoo bo dirago gore re tumiše Modimo wa rena. (Ps. 19:1, 2) Ruri re na le tokelo e kgolo ya go nea Jehofa Mmopi wa dilo ka moka kgodišo le letago tšeo di tlogago di mo swanela!—1 Tim. 1:17.