Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ovafita, hopaeneneni Omufita Omukulunhu

Ovafita, hopaeneneni Omufita Omukulunhu

‘Kristus okwe mu hepekelwa nokwe mu fiila oshihopaelelwa mu shikule oshikoti shaye.’ — 1 PET. 2:21.

1, 2. (a) Oshike tashi ka ningwa po ngeenge eedi ohadi filwa nawa oshisho? (b) Omolwashike ovanhu vahapu vopefimbo laJesus va li va fa eedi dihe na omufita?

EEDI ohadi kala di li monghalo i li nawa ngeenge omufita wado oku na ko nasha shili nonghalonawa yado. Embo limwe li na sha nokutekula eedi ola ti kutya, “omunhu oo ha twala ashike eedi opo pe na oulifilo ndele iha kala ta yandje elitulemo kudo noke na ko nasha nado luhapu konima ashike yomido dinini ohe ke lihanga e na eedi dihapu tadi vele noda nghundipala.” Ashike ngeenge omufita oha file oshisho nawa eedi daye, ohadi kala di li monghalo iwa.

2 Onghedi omo ovafita voufita waKalunga hava file oshisho nokuyandja elitulemo kodi keshe oyo ve lineekelelwa otai ka kuma onghalonawa yopamhepo yeongalo alishe. Otashi dulika to dimbuluka kutya pomhito imwe Jesus okwa li a etela onghenda eemhunga dovanhu molwaashi ‘ova li va hepekwa, nova loloka va fa eedi dihe na omufita.’ (Mat. 9:36) Mbela omolwashike va li monghalo inyikifa oluhodi ya tya ngaho? Omolwaashi ovo va li ve na oshinakuwanifwa shokuhonga ovanhu Omhango yaKalunga ova li ovakwanyanya, hava pange novanaihelele. Ponhele yokukwafela nokufila oshisho eedi, ovawiliki vopamhepo vaIsrael ova li hava twike komapepe eedi “omitengi didjuu.” — Mat. 23:4.

3. Ovakulunhuongalo ove na okudimbuluka shike eshi tava wanifa po oshilonga shavo shokulifa eedi?

3 Ovafita Ovakriste vokunena, ovo ve li ovakulunhuongalo, ove na oshinakuwanifwa sha kwata moiti. Oufita weedi oo tava lifa owaJehova naJesus, oo e lipopya kutya oku li “Omufita ou muwa.” (Joh. 10:11) Eedi oda “kulilwa noikulila idjuu” oyo Jesus a futa ‘nohonde yaye i nondilo.’ (1 Kor. 6:20; 1 Pet. 1:18, 19) Jesus oku hole eedi neenghono nomolwaasho a yamba po nehalo liwa omwenyo waye omolwado. Ovakulunhuongalo ove na alushe okudimbuluka kutya otava longo koshi yepashukilo lopahole lOmona waKalunga, Jesus Kristus, “omufita omukulunhu weedi.”  Onghee hano, ove na okudulika kuye. — Heb. 13:20.

4. Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

4 Mbela ovakulunhuongalo Ovakriste ova teelelwa va ungaunge ngahelipi needi? Oilyo yeongalo oya kumaidwa i ‘dulike kovakwatelikomesho.’ Kakele kaasho, ovakulunhuongalo Ovakriste ova ladipikwa va henuke ‘okupangela ngaashi omalenga ava ve va pewa’ kuKalunga. (Heb. 13:17; lesha 1 Petrus 5:2, 3.) Ndele mbela ongahelipi ovakulunhuongalo ovo va nangekwa po tava dulu okukwatela komesho oufita nopehe na oku u pangela? Oku shi popya noitya imwe, ongahelipi ovakulunhuongalo tava dulu okuwanifa po eemhumbwe deedi nopehe na okukoyelela eenghonopangelo odo va pewa kuKalunga?

‘OTE VA UPATELE PONHULO YAYE’

5. Eendjovo odo di li muJesaja 40:11 otadi tu lombwele shike shi na sha naJehova?

5 Omuprofeti Jesaja okwa popya shi na sha naJehova ta ti kutya okwa fa “omufita ta lifa oimuna yaye, ta ongele oudjona momaoko aye ndee te va upatele ponhulo yaye, neenyali ote di findaeke nawa.” (Jes. 40:11) Eendjovo odo otadi ulike kutya Jehova oku na ko nasha neemhumbwe doilyo yeongalo oyo ya nghundipala nosho yo oyo ya pumbwa eameno. Ngaashi ashike omufita weedi ha kala e shii eemhumbwe dodi keshe noha kala e lilongekida oku di wanifa po, Jehova naye oku shii eemhumbwe doilyo yeongalo nohe di wanifa po nehafo. Shimwe vali, ngaashi ashike omufita ha humbata oudjona moshikutu shaye ngeenge e wete sha pumbiwa, Jehova oo e li ‘Xe yefilonghenda,’ ote ke tu kwafela tu pite momafimbo madjuu. Ote ke tu hekeleka yo ngeenge tu li momayeleko manene ile twa pumbwa efiloshisho le likalekelwa. — 2 Kor. 1:3, 4.

6. Ongahelipi omukulunhuongalo ta dulu okuhopaenena oshihopaenenwa shaJehova?

6 Tate yetu womeulu ina tulila po tuu ovafita vopamhepo oshihopaenenwa sha denga mbada! Ngaashi Jehova, navo ove na okukala ve shii eemhumbwe deedi. Ngeenge omukulunhuongalo okwa shiiva kutya eedi oda taalela omashongo elipi nonokutya eemhumbwe dado dilipi da pumbwa okupewa elitulemo meendelelo, ota ka dula okuyandja etwomukumo nekwafo olo la pumbiwa. (Omayel. 27:23) Osha yela kutya, omukulunhuongalo oku na okukala e shii okukundafana nawa novaitaveli vakwao. Oku na okukala e na ohokwe mwaasho a mona nokwa uda meongalo nosho yo okukala e lilongekida ‘okukwafela oingone’ pahole, ashike oku na okulungama ehe lidope moinima yavo yopaumwene. — Oil. 20:35; 1 Tes. 4:11.

7. (a) Eedi daKalunga oda li hadi ungaungwa nado ngahelipi pefimbo laHesekiel naJeremia? (b) Oshike hatu lihongo monghedi omo Jehova a tokola ovafita vopamhepo ovo va li vehe fi ovadiinini?

7 Diladila koikala yovafita vamwe ovo Kalunga a li a pa oushima. Pefimbo laHesekiel naJeremia, Jehova okwa li a tokola vamwe ovo va li ve na okukala ngeno tava file oshisho eedi daye ashike kava li tave shi ningi monghedi ya yuka. Eedi oda li da ninga oihakanwa nodi li mehalakano molwaashi kape na oo a li te di file oshisho. Ponhele yokukala tava lifa eedi, ovafita ovo ova li have di hepeke nova li have “lilifa vo vene.” (Hes. 34:7-10; Jer. 23:1) Ngaashi ashike a li ina hokwa ovafita ovo, ina hokwa yo ovawiliki vOukwakriste vokunena. Ashike oshihopaenenwa osho otashi divilike yo kutya osha fimana kovakulunhuongalo Ovakriste okukala tava file oshisho nawa pahole oufita waKalunga.

“AME NDE MU PA OSHIHOPAELELWA”

8. Ongahelipi Jesus a tula po oshihopaenenwa sha denga mbada ngeenge tashi uya pokupukulula vamwe?

8 Molwaashi ovanhu inava wanenena, eedi daKalunga dimwe otashi dulika diha ude ko diva osho a teelela di ninge. Otashi dulika di dope okukatuka metwokumwe nomayele opamishangwa, ile monghedi oyo tai ulike kutya inadi kula pamhepo. Mbela ovakulunhuongalo otava ka ninga po shike? Ove na okuhopaenena  onghedi omo Jesus e lididimikila ovahongwa vaye, eshi va li have lipula lwoikando kutya olyelye womuvo ta ka kala a tumbala e dule vakwao mOuhamba. Ponhele yokukala a kenyananekwa kovahongwa vaye, okwa twikila oku va honga noku va pa omayele opahole e na sha nokuulika oukwatya welininipiko. (Luk. 9:46-48; 22:24-27) Jesus okwa li a kosha eemhadi davo opo e va honge oshilihongomwa sha fimana shi na sha noukwatya welininipiko, oo ovapashukili Ovakriste navo ve na okuulika. — Lesha Johannes 13:12-15; 1 Pet. 2:21.

9. Jesus okwa li a hala ovahongwa vaye va henuke oikala ilipi?

9 Etaleko laJesus li na sha nonghandangala oyo tai danwa kovafita vopamhepo ola yooloka ko kwaalo la li liniwe kuJakob naJohannes. Ovayapostoli ovo vavali ova li va hala oku ka pewa eendodo da tumbala mOuhamba. Ashike Jesus okwa li e va pukulula, eshi a ti: “Onye omu shi shii, ovapangeli voiwana ohave i pangele, novanaenghono ohava longifa eenghono davo kuyo. Ndelenee hasho shi kale mokati keni, ndelenee ou womunye a hala a ninge munene mokati keni, ye na kale omuyakuli weni.” (Mat. 20:25, 26) Ovayapostoli ova li va pumbwa okuhenuka oikala yokukala va hala ‘okupangela’ ovamwaxe.

10. Jesus okwa hala ovakulunhuongalo va kale tava ungaunga ngahelipi noufita, na Paulus okwa tula po oshihopaenenwa shilipi shi na sha naasho?

10 Jesus okwa teelela ovakulunhuongalo Ovakriste va kale hava ungaunga noufita ngaashi a li ha ungaunga nao. Ove na okukala va hala okuyakula ovamwaxe nehalo liwa, ndele hakukala ovapangeli vavo. Omuyapostoli Paulus okwa li e na oikala yelininipiko ya tya ngaho, nomolwaasho a li a lombwela ovakulunhuongalo vomeongalo lokuEfeso a ti: “Onye mu shi shii okudja kefiku lotete eshi nda lyata eemhadi dange muAsia, nhumbi nda kala punye efimbo alishe, nhumbi nda li nda longela Omwene nelininipiko alishe.” Paulus okwa li a hala ovakulunhuongalo ovo va kwafele ovamwaxe tave shi ningi va mana mo nonelininipiko. Okwa ti: “Moinima aishe onde mu ulikila, osho ngaha tu nokulonga nokukwafa oingone.” (Oil. 20:18, 19, 35) Paulus okwa li a lombwela Ovakorinto kutya ina hala okupangela eitavelo lavo. Ndele ponhele yaasho, okwa li omulongi pamwe navo omulininipiki omwolwehafo lavo. (2 Kor. 1:24) Paulus okwa tulila po ovakulunhuongalo vokunena oshihopaenenwa shokukala ovalininipiki nokulonga noudiinini.

‘DAMA MONDJOVO EI I SHII OKULINEEKELWA’

11, 12. Ongahelipi omukulunhuongalo ta dulu okukwafela omumwaxe a ninge etokolo?

11 Omukulunhuongalo oku na ‘okudama mondjovo ei i shii okulineekelwa yopalongo.’ (Tit. 1:9) Ashike osho oku na oku shi ninga “nomhepo yonheni.” (Gal. 6:1) Ponhele yokufininika ovamwaxe meongalo va katuke monghedi yonhumba, omufita wopamhepo muwa oha kendabala okuhanga omitima davo. Pashihopaenenwa, omukulunhuongalo ota dulu okukwafela omumwaxe oo a hala okuninga etokolo la fimana. Ota dulu okukundafana naye omafinamhango opamishangwa ile oshitukulwa shonhumba osho shi li moishangomwa yetu osho tashi popi kombinga yetokolo olo a hala okuninga. Ota dulu yo okuladipika omunhu oo a diladile kunghee okukatuka eenghatu donhumba ile dongadi taku dulu okukuma ekwatafano laye naJehova. Omukulunhuongalo ota dulu okukwafela omunhu oo a mone kutya osha fimana okukonga tete ewiliko laKalunga okupitila meilikano fimbo ina ninga etokolo. (Omayel. 3:5, 6) Shimha omukulunhuongalo a kundafana nomumwaxe oinima oyo, oku na oku mu efa a ninge etokolo laye mwene. — Rom. 14:1-4.

12 Ovakwatelikomesho Ovakriste ove na alushe okuyandja omayele e likolelela kOmishangwa. Onghee hano, osha fimanenena okukala hava longifa Ombibeli noukeka nokudama kwaasho tai ti. Okuninga ngaho otashi ka kwafela ovakulunhuongalo va henuke okulongifa  nai eenghonopangelo davo. Shimwe vali, eedi kadi fi davo, nonokutya, keshe umwe meongalo ote ke lihokolola ye mwene kuJehova naJesus omolwomatokolo oo ta ningi. — Gal. 6:5, 7, 8.

“OVAHOPAELELWA VOUFITA”

Ovakulunhuongalo ohava kwafele omaukwaneumbo avo e lilongekidile oukalele (Tala okatendo 13)

13, 14. Omoinima ilipi omukulunhuongalo e na okutulila po oufita oshihopaenenwa?

13 Konima eshi omuyapostoli Petrus a li a kumaida ovakulunhuongalo kutya inava ‘pangela ngaashi omalenga ava ve va pewa,’ okwe va ladipika va ‘ninge ovahopaelelwa voufita.’ (1 Pet. 5:3) Ongahelipi omukulunhuongalo ta dulu okuninga omuhopaenenwa woufita? Diladila koiteelelwa ivali oyo omulumenhu e na okuwanifa po opo a kale a wana okulonga “oshilonga shoufitaongalo.” Okwa pumbwa okukala “omunaendunge,” noku “shii okupangela nawa eumbo laye mwene.” Ngeenge omukulunhuongalo oku na oukwaneumbo, oku na okukala he u wilike monghedi i shii okuhopaenenwa, molwaashi “ou ita dulu okutekula eumbo laye mwene, ota dulu ngahelipi okufila eongalo laKalunga oshisho?” (1 Tim. 3:1, 2, 4, 5) Opo omulumenhu a kale a wana okuninga omupashukili, oku na okukala omunaendunge meityo olo kutya, oku udite ko nawa omafinamhango aKalunga noku shii nghee e na oku a tula moilonga monghalamwenyo yaye. Oku na okukala a ngungila noke na okukala ha ningi omatokolo inaa diladilwa nawa. Oilyo yeongalo otai ka kala ye lineekela ovakulunhuongalo ngeenge oya mono kutya ove na omaukwatya a tya ngaho.

14 Ovakwatelikomesho ove na yo okutulila po Ovakriste vakwao oshihopaenenwa shiwa ngeenge tashi uya poilonga yomomapya. Jesus okwa tulila po ovakwatelikomesho oshihopaenenwa moshinima osho. Okuudifa onghundana iwa yOuhamba okwa li oshitukulwa sha fimana shokukalamwenyo kwaJesus kwokombada yedu. Okwa li yo a ulikila ovahongwa vaye nghee oilonga oyo i na okulongwa. (Mark. 1:38; Luk. 8:1) Kunena, ovaudifi ohava tuwa omukumo ngeenge tava udifa pamwe novakulunhuongalo. Ohava kala yo ve wete nghee ovakulunhuongalo tava kufa ombinga nouladi moshilonga osho tashi xupifa eemwenyo nohave lihongo keenghedi davo dokuhonga. Ngeenge ovakwatelikomesho ova tokola toko okuyamba po efimbo lavo nokuninga eenghendabala va udife onghundana iwa nouladi nonande ove na omalipyakidilo mahapu ohashi linyengifa eongalo alishe li hopaenene ouladi wavo. Ovakulunhuongalo otava dulu yo okutulila po ovamwaxe oshihopaenenwa shiwa mokukala have lilongekidile okwoongala nokukufa ombinga muko nosho yo momalipyakidilo amwe vali, ngaashi okuwapaleka nokufila oshisho Olupale lOuhamba. — Ef. 5:15, 16; lesha Ovaheberi 13:7.

Ovapashukili ohava tulile po ovamwaxe oshihopaenenwa moukalele (Tala okatendo 14)

“YAKULENI OINGONE”

15. Ovakulunhuongalo ove na okuninga omatalelepo oufita omolwomatomheno amwe elipi?

15 Ngeenge ope na odi ya mona oshiponga ile tai vele, omufita muwa oha katuka eenghatu meendelelo e i kwafele. Sha faafana, ovakulunhuongalo ova pumbwa okukala hava katuka eenghatu meendelelo va kwafele oshilyo keshe  sheongalo osho tashi mono oixuna ile sha pumbwa ekwafo lopamhepo. Ovanamido naavo tava vele otashi dulika eemhumbwe davo dopalutu da pumbwa okupewa elitulemo, ashike ohava kala va pumbwa unene ekwafo lopamhepo nokutuwa omukumo. (1 Tes. 5:14) Ovanyasha meongalo otashi dulika va kale va taalela omashongo, ngaashi okukondjifa “[okahalu] kounyasha.” (2 Tim. 2:22) Onghee hano, ovakulunhuongalo ove na okukala hava talele po oilyo yeongalo efimbo nefimbo opo va shiive eenghalo odo ya taalela noku i pa omayele opamishangwa taa wapalele oo tae ke i twa omukumo. Ngeenge osho osha ningwa meendelelo, omaupyakadi mahapu otaa ka kandulwa po ofimbo inaa naipala.

16. Ongahelipi ovakulunhuongalo tava dulu okukwafela oshilyo sheongalo osho sha pumbwa ekwafo lopamhepo?

16 Oshike shi na okuningwa po ngeenge oshilyo sheongalo oshi na oupyakadi wa kwata moiti oo tau tula oupamhepo washo moshiponga? Omushangi wOmbibeli Jakob okwa ti: “Ope na tuu umwe mokati keni ta vele? Oye na ifane ovakulunhu veongalo, ndele vo nave mu ilikanene ndele nave mu vaeke omaadi medina lOmwene. Neilikano leitavelo otali xupifa omunaudu, Omwene note mu yambukifa po, ndele ngenge okwa hangika a tula etimba, otae mu kufilwa po.” (Jak. 5:14, 15) Ashike nokuli nonande oo ta vele pamhepo ina ‘ifana ovakulunhuongalo’ ndele vo ova shiiva onghalo yaye, ove na oku ke mu kwafela meendelelo. Ngeenge ovakulunhuongalo tava ilikana novamwaxe, tave va ilikanene noku va kwafela ngeenge va pumbwa ekwafo, kungaho otava tulumukifa pamhepo notava tu omukumo ovo ve li koshi yefiloshisho lavo. — Lesha Jesaja 32:1, 2.

17. Oshike tashi ka ningwa po ngeenge ovakulunhuongalo ova hopaenene “omufita omukulunhu”?

17 Ovafita vopamhepo Ovakriste ohava kendabala okuhopaenena “omufita omukulunhu,” Jesus Kristus, mukeshe osho tava ningi mehangano laJehova. Omolwekwafo lopamhepo lovalumenhu ovo voinakuwanifwa, oufita ohau mono ouwa nohau kala u li monghalo iwa. Ndele omolwoinima aishe oyo, ohatu pandula nohatu tange Omufita wetu munenenene, Jehova.