Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

Fenda Jeova, Ohamba Yaapeho

Fenda Jeova, Ohamba Yaapeho

“Ohamba yaapeho . . . ahivilikwe nokupewa omunkhima apeho.”1 TIM. 1:17.

1, 2. (a) Olie “Ohamba yaapeho” iya omokonda yatyi tupondola okupopila ngotyo? (Tala olutalatu pombanda.) (b) Omokonda yatyi tuhandela Jeova etutumine?

OHAMBA SOBHUZA II watumina mo Suazilândia omanima ehungi po 61. Namphila tyihuvisa okutala omunthu upondola okutumina omanima omanyingi, mahi kuna Ohamba onkhuavo ihakalako vala omuvo wehehi ngovanthu. Ombimbiliya yati oe “Ohamba yaapeho.” (1 Tim. 1:17) Omuhoneki umwe wono Salmu wapopia enyina Liohamba oyo okuti: “Jeova Ohamba yaapeho, apeho.”Sal. 10:16.

2 Omuvo Huku ekahi nokutumina welikalela nomuvo kese munthu apondola okutumina. Mahi, onkhalelo Jeova atumina itukuatesako okufuena kwe. Ohamba imwe yatuminine omanima 40 mo Isilayeli yahilivikile Huku okuti: “Jeova omuna-kankhenda nomuna-tyieve, uhanumana liwa nokuna oluembia olunene. Jeova wapumphika otyipundi tyae tyoutumini keulu. Iya outumini wae utumina ovipuka aviho.” (Sal. 103:8, 19) Jeova Hahamba vala, mahi tupu o Tate yetu woluembia. Mahi omonkhalelo patyi Jeova o Tate? Oñgeni ekahi nokulekesa okuti omutumini, tunde moumphuki womo Endene? Omakumbululo omapulo oo maetulundu okufuena vali ku Jeova nokupameka onthumbi yetu mwe.

OHAMBA YAAPEHO WAONGANEKA OMBUNGA OUYE AUHO

3. Olie omunthu wotete mombunga ya Jeova ouye auho? Ovalie tupu vatungwa ngatyina “ovana” va Huku?

3 Etyi Jeova alinga Omona wae wongunga tyemuhambukisilwe unene! Huku kemutekulile ngatyina omunthu vala. Mahi ankho umuhole unene ngatyina Omona wae nokumuita opo vaundapele kumwe okutunga onoandyu ononyingi. (Col. 1:15-17) Ombimbiliya yati onoandyu ombo mbuumbila Jeova nehambu ngatyina “ovaundapi valinga ehando liae.” Jeova wembuhumba mokumbuihena okuti “ovana” vae. Onoandyu ombo mbulinga onthele mombunga yae ouye auho.Sal. 103:20-22; Jó 38:7.

4. Oñgeni ovanthu valinga onthele mombunga ya Huku ouye auho?

4 Etyi Jeova alinga eulu eli tueete, nohi, kombunga yae ouye auho ayawisako. Ñgeni? Etyi amana okufiwisa ohi atungu omulume wotete Andau otyifuika Tyae. (Gên. 1:26-28) Mokonda o Jeova walinga Andau, ankho uhanda etavele kwe. Ngatyina Ohe, Jeova walongesile Andau noluembia nokankhenda. Kaavelele Andau ovitumino vimupola epondolo liae liokuliholovonena.Tanga Gênesis 2:15-17.

5. Oityi Huku alinga opo ohi iyule ovanthu?

5 Tyelikalela novanthu ovatumini, Jeova utekula ovaumbili valie ngombunga. Uveyumba unene onthumbi eveavela ovilinga ovinyingi nepondolo liokulinga ovilinga viae. Mongeleka, wavelele Andau otyilinga tyihambukiswa nokuepuiya tyokuluka ovinyama. (Gên. 1:26; 2:19, 20) Huku kalingile ovanthu ovanyingi opo eyulise ohi. Mahi waholovona okulinga Eva, omukai uhena nkhali, opo akale omukai wa Andau. (Gên. 2:21, 22) Iya eveavela epondolo liokulityita opo veyulise ohi. Nonkhalelo oyo ongwa, mokueenda kuomuvo, Andau na Eva ankho vapondola okulinga ohi aiho omphangu yombembwa. Ngotyo, ovanthu aveho no noandyu, ngatyina ombunga ike ankho vapondola okufenda apeho Jeova. Jeova tyotyili walekesa okuti ohe woluembia mokuavela Andau na Eva ekevelo olio ewa unene!

OVANA ONOMPHUKI VAANYA OUTUMINI WA HUKU

6. (a) Oñgeni oumphuki wahimbika mombunga ya Huku? (b) Oñgeni tutyii okuti Jeova nkhele una epondolo liokutumina?

6 Andau na Eva kavetavelele Jeova akale Ohamba yavo. Anthi, vaholovona okulandula Satanasi, omona omphuki wa Huku. (Gên. 3:1-6) Otyo atyieta oluihamo, nononkhumbi, nononkhia palavo muene novana vavo. (Gên. 3:16-19; Rom. 5:12) Huku ankho utupu vali pano pohi ovaumbili vemutavela. Okuti otyo ankho tyilekesa okuti Huku utupu vali epondolo liokutumina iya wayekapo okutumina ohi? Au! Jeova wapola Andau na Eva motyikunino tyo Endene, atumu ono kerumbi mbuyunge ondyila opo vahanyingilemo vali. (Gên. 3:23, 24) Tupu Huku walekesile okuti ohe woluembia. Walaele okuti nkhele makala nombunga yonoandyu mbekolelo novanthu iya umwe povana va Andau mahanyeko Satanasi, nokumanako atyiho tyaetuako nonkhali ya Andau.Tanga Gênesis 3:15.

7, 8. (a) Oñgeni ovivi vieliyawisile unene pomuvo wa Noe? (b) Oityi Jeova alingile opo asukukise ohi, nokuyakulila ovanthu?

7 Momanima omanyingi alandulako, ovalume vamwe ngetyi Abele na Enoke, vaholovonene okukala ovakuatyili ku Jeova. Mahi, ovanthu ovanyingi kavetavelele Jeova akale Tate no Hamba yavo. Pomuvo wa Noe, ohi ankho “yeyula oungangala.” (Gên. 6:11) Okuti otyo ankho tyilekesa okuti Jeova katumina vali ohi? Oityi Ombimbiliya ipopia?

8 Ombimbiliya ipopia okuti Jeova waavelele Noe onondonga mbokutunga owato opo ombunga yae nae vayovolwe. Huku tupu walekesile okuti una oluembia novanthu etyi atuma Noe akale “omuivisi wouviuki.” (2 Ped. 2:5) Tupu Noe waitile ovanthu velivele, nokuvelondola kehanyu maliya, mahi nawike wetavelele. Mokueenda kuomanima omanyingi, Noe nombunga yae vakalele mouye mueyula oungangala, noundalelapo. Mokonda Jeova o Tate woluembia, wayakulilile nokuhongolela ovanthu ovo etyinana ovakuatyili. Etyi Jeova aetako Ombila Onene, wahanyako ovanthu onomphuki, nokupolako onoandyu onondingavivi, nokulekesa okuti ukahi nokutumina.Gên. 7:17-24.

Jeova apeho ukahi nokutumina (Tala pono palagrafu 6, 8, 10, 12, 17)

OUTUMINI WA JEOVA KONYIMA YOMBILA ONENE

9. Omphitilo patyi Jeova aavelele ovanthu konyima Yombila Onene?

9 Etyi Noe nombunga yae vatunda mowato, tyotyili vapandulile unene Jeova moluetyi evetekula nokuveamena. Liwa-liwa, Noe atungu omutala, opo aave ovilikutila pala okufenda Jeova. Huku wayambele ombunga ya Noe, evepopila okuti, “lityitei, amukala ovanyingi, amuyulisa ohi.” (Gên. 8:20–9:1) Tupu, ovanthu ankho vena omphitilo yokuliwaneka mefendelo lia Jeova nokuyulisa ohi.

10. (a) Konyima Yombila Onene, opi iya oñgeni ovanthu vahimbikile okutyitukilapo Jeova? (b) Oityi Jeova alingile opo akale nonthumbi yokuti ehando liae lialingwa?

10 Mahi konyima Yombila Onene, ovanthu ankho nkhele ovakuankhali. Satanasi novilulu viae ankho nkhele vahongiliya ovanthu. Kapakalele unene, ovanthu avatyitukilapo vali outumini omuwa wa Jeova. Omunthu umwe wayalele Jeova, o Nirode omphokole ya Noe. Nirode ankho “omuyevi omunene wokuluisa Jeova.” Watungile omapundaumbo omanene, ngetyi Ombabele, elivialeka kouhamba “motyilongo tyo Sinear.” (Gên. 10:8-12) Oityi Ohamba yaapeho yalingile ohamba oyo omphuki? Oityi Huku alingile etyi Nirode ahandele okutyilika ehando liae? Huku walimbilika omalaka ovanthu opo ovalanduli va Nirode veliyandyane mouye auho. Kese oku vaile nako vatyindile efendelo liavo liomatutu, nonkhalelo yavo yokutumina.Gên. 11:1-9.

11. Oñgeni Jeova alekesile okuti epanga liotyotyili lia Abraiau?

11 Konyima Yombila Onene, ovanyingi ankho vafenda ono huku mbomatutu, mahi ovalume vamwe vekolelo vatuaileko okuhivilika Jeova. Umwe ankho o Abraiau, wasilepo ondyuo yae ongwa mepundaumbo lio Ur, akakala omanima omanyingi momakaka. (Gên. 11:31; Heb. 11:8, 9) Abraiau kayumbile onthumbi momunthu nawike ohamba ine mepundaumbo vapondola okumuavela. Mahi o Jeova waamenene Abraiau nombunga yae. Omuhoneki wono salmu wahonekele konthele yeameno lia Jeova okuti: “[Huku] kayekele omunthu nawike evelinge otyivi, mahi, waviyula ono hamba mokonda yavo.” (Sal. 105:13, 14) Mokonda ankho Jeova epanga liotyotyili lia Abraiau, wemulaele okuti: “Onohamba mambutundu muove.”Gên. 17:6; Tia. 2:23.

12. Oñgeni Jeova alekesile outumini wae ko Egitu, iya oñgeni otyo tyakuatesileko ovanthu vae?

12 Huku walaele Isake omona wa Abraiau, na Jako omutekula wa Abraiau okuti meveyambe, iya ovana vavo mavakala onohamba. (Gên. 26:3-5; 35:11) Mahi, etyi nkhele vehenekale onohamba, ovana va Jako vakalele ovapika mo Egitu. Okuti otyo tyalekesile okuti Jeova kamafuisapo omulao wae ine wayekapo okutumina ohi? Au! Momuvo Jeova aholovona, walekesa okuti una vali epondolo tyipona Farao womphata. Ova Isilayeli vakalele nekolelo mu Jeova, iya eveyovola monkhalelo imwe ihuvisa Melunga Enkhuhu. Tyayandyuluka nawa okuti Jeova nkhele ukahi nokutumina ouye auho, iya nga He utekula ovana vae, uundapesa epondolo liae enene opo ayakulile ovanthu vae.Tanga Êxodo 14:13, 14.

JEOVA WAKALA OHAMBA YO ISILAYELI

13, 14. (a) Motyiimbo, oityi ova Isilayeli vapopile konthele youhamba wa Jeova? (b) Oityi Huku alaele David?

13 Etyi Jeova eveyovola mo Egitu, liwa-liwa ova Isilayeli vaimbile otyiimbo tyokuhivilika Jeova tyikahi mu Êxodo okapitulu 15. Oversikulu 18 yati: “Jeova makatumina ngohamba apeho, apeho.” Tyotyili, Jeova wakala Ohamba yelongo epe lio Isilayeli. (Deu. 33:5) Mahi, ova Isilayeli ankho kavahambukililwe Jeova Omutumini wavo wahamonua. Etyi vatunda ko Egitu, palamba omanima 400, avaiti ku Huku eveavele ohamba yomunthu, ngovilongo ovikuavo. (1 Sam. 8:5) Mahi mokueenda kuoutumini wa David, ankho tyayandyuluka nawa okuti Jeova nkhele Ohamba.

14 David waetele otyikasa tyomphango mo Jelusalei. Monthiki oyo yehambu, ova Levita avaimbi otyiimbo tyokuhivilika Jeova nokupopia onondaka mbakolela mbahonekwa mu 1 Crônicas 16:31 okuti: “Popilei omalongo aeho, Jeova wakala Ohamba!’” Mahi umwe upondola okulipula okuti: ‘Jeova Ohamba yaapeho, oñgeni akala Ohamba monthiki oyo?’ Jeova wakala Ohamba etyi aundapesa outumini wae ine aholovona omunthu opo akale Ohamba menyina liae. Okunoñgonoka oñgeni Jeova akala Ohamba monkhalelo oyo tyakolela unene. Etyi David ehenenkhie, Jeova walaele okuti outumini wae mautualako apeho. Wati: “Mandyikakatula omona wove konyima yove, watunda meimo liove, mandyikapameka nawa ouhamba wae.” (2 Sam. 7:12, 13) Omulao oo wafuisuapo etyi omona wa David amoneka momanima alamba po 1.000 konyima. Omona oo olie, iya onalupi akala Ohamba?

JEOVA UHOLOVONA OHAMBA OMPHE

15, 16. Onalupi Jesus alembulwa opo akale Ohamba? Etyi ankho ekahi pano pohi, oityi Jesus alingile opo aonganeke Ouhamba wae?

15 Menima 29, João Batista wahimbika okuivisa okuti: “Ouhamba wo keulu wehika popepi.” (Mat. 3:2) Etyi Jesus ambatisalwa na João, Jeova walembula Jesus akale Mesiya, una makakala Ohamba Youhamba wa Huku. Jeova walekesa okuti o he ya Jesus woluembia etyi apopia okuti: “Ou Omona wange onthyolwe, una ame napanda unene.”Mat. 3:17.

16 Mokueenda kuovilinga viae viokuivisa, Jesus wankhimanekele Tate yae. (João 17:4) Otyo wetyilinga mokuivisa Ouhamba wa Huku. (Luc. 4:43) Jesus alo umwe walongesile ovalanduli vae velikuambele opo Ouhamba oo uye. (Mat. 6:10) Mokonda makakala Ohamba, Jesus ankho upondola okupopila onondyali mbae okuti: “Ouhamba wa Huku ukahi pokati kenyi.” (Luc. 17:21) Konyima, motyinthiki tyahulililako etyi eheneipawe, Jesus walingile ‘omphango youhamba’ novalanduli vae. Otyo tyilekesa okuti ovolongwa vae vamwe vekolelo mavakakala onohamba na Jesus Mouhamba wa Huku.Tanga Lucas 22:28-30.

17. Omonkhalelo patyi Jesus ahimbikile okutumina menima 33, mahi oityi ankho ena okukevelela?

17 Onalupi ankho Jesus mahimbika okutumina Ngohamba Youhamba wa Huku? Ankho kamahimbika liwa-liwa. Monthiki yalandulako kekumbi, Jesus waipawa iya ovalanduli vae avaende nkholo. (João 16:32) Mahi, ngo kohale, Jeova nkhele ukahi nokutumina. Monthiki yatatu, watutilisa Omona wae iya monthiki yo Pendekoste menima 33 P.K., Jesus ahimbika okutumina ewaneno Liovakristau. (Col. 1:13) Mahi, Jesus omona wa David walaelue, ankho una okukevelela opo apewe epondolo liokutumina ohi. Moluotyo, Jeova wapopilile Omona wae okuti: “Pumphama kokulio kuange, alo ndyipaka onondyale mbove mombuelo yonomphai mbove.”Sal. 110:1.

FENDA OHAMBA YAAPEHO

18, 19. Tukahi nokupewa ondundo yokulinga tyi? Oityi matukelilongesa monthele ilandulako?

18 Momanima omanyingi, ovanthu no noandyu vatyitukilapo outumini wa Jeova. Mahi Jeova apeho ukahi nokutumina, nalumwe etyiyekelepo. Nga He woluembia, waamenene nokutekula ovaumbili vae ovakuatyili ngetyi o Noe, na Abraiau, na David. Otyo katyitulundu okufuena vali kwe nokutavela Ouhamba wae?

19 Mahi tupondola okulipula okuti: Oñgeni Jeova akala Ohamba mononthiki mbetu? Oñgeni tupondola okukala ovaumbili ovakuatyili va Jeova novana vae vehena onkhali mombunga yae ouye auho? Okulikuambela opo Ouhamba wa Huku uye tyihangununa tyi? Omapulo oo maakakumbululua monthele ilandulako.