Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

Ovilwa Viapilulula Ouye

Ovilwa Viapilulula Ouye

 OSAPI YOKONDYE

Ovilwa Viapilulula Ouye

Kohale, ovakuendye ovanyingi vatundile momaumbo avo, avekelipaka movilwa. Valingile ngotyo mokonda ankho vehole unene otyilongo tyavo. Omukuendye umwe woko América welipakele movilwa mo 1914, wati: “Nahambukwa unene tyina ndyisoka kovipuka oviwa mavikamoneka komutwe.”

Pakala vala katutu ehambu liae alipu. Nawike ankho utyii okuti ovilwa vina ankho mavitualako omanima omanyingi mo Bélgica nomo França. Pomuvo opo ovanthu avanyingila “Movilwa Ovinene.” Hono, viiwe okuti ovita viotete viouye auho.

Ovita viotete viouye auho ankho ovinene mokonda viaipaele ovanthu ovanyingi. Vamwe vapopia okuti movilwa omo muankhia ovanthu vehika po nomiliau 10, iya onomiliau 20 valemana. Otyo tyaetwa nowova umwe omunene. Ovatumini voko Europa kavetyivilile okutalameka olusoke luovanthu ankho lukahi nokueta ovilwa mouye auho. Mahi, “Ovilwa Ovinene” viaeta ovitateka ovinene mouye. Alo umwe hono tutyeete okuti viapilulula ouye.

 OVIVI VIAYAPAULA OVANTHU

Tyaetele ovita viotete viouye auho, omokonda yovipuka vimwe ovanthu ankho vahanoñgonokele nawa. Omukanda The Fall of the Dynasties—The Collapse of the Old Order 1905-1922, wapopia okuti: Ovatumini voko Europa ankho “kavetyii okuti omatokolo valinga maaeta ovilwa mouye auho.”

Mokueenda kuonosimano, etyi omutumini umwe woko Áustria aipawa, ovatumini ovanyingi voko Europa avelipake movilwa ankho vahapangele. Etyi palamba ononthiki mbehehi tunde etyi ovilwa viahimbika, omutumini umwe woko Alemanha welipulile okuti: “Oñgeni otyipuka etyi atyiho tyamoneka?” Elikumbulula okuti: “Hamwe ankho pena ou utyii.”

Ovatumini valingile omatokolo ahaviukile aetele ovilwa, ankho kavasoko okuti mavakala novitateka. Mahi pakala vala katutu, omafualali aahimbika okulwa. Ankho vetyiimbuka okuti ovatumini vavo, no nonkhalamutwe mbonongeleya nombomafualali vevekemba. Ñgeni ngotyo?

Ovatumini valaele okuti ovilwa maviikula ondyila pala ouye ukale vali nawa. Omutumini woko Alemanha wapopile okuti: ‘Tukahi nokulwa opo tukakale nombembwa komutwe.’ Omutumini woko América, Woodrow Wilson wapopilile ovanthu okuti ovilwa ‘mavipameka ouye opo ovanthu valinge etyi vahanda.’ Iya ko Grã-Bretanha ovanthu ankho vasoka okuti “ovilwa vimanako ovilwa.” Aveho ankho vasoka omapita.

Ononkhalamutwe mbonongeleya mbakuatesileko unene ovilwa. Omukanda The Columbia History of the World wati: “Ononkhalamutwe mbonongeleya ankho mbupopia okuti mbulongesa Ombimbiliya, mbalundile ovanthu opo velipake movilwa.” Tupu, mbahongiliyile ovanthu okuliyala, kambevekuatesileko okukala nombembwa. Omukanda A History of Christianity wati: “Ononkhalamutwe mbonongeleya kambetyivilile okupola oundyale pokati kovanthu opo vakale nekolelo Lioukristau. Ovanyingi valingile etyi tyapepuka vali, iya avapopi okuti okupanda otyilongo nokukala Omukristau otyipuka tyike. Ononkhalamutwe mbonongeleya vahongiliyile ovanthu opo vaipae vakuavo menyina lia Huku.”

Ononkhalamutwe mbomafualali valaele okuti mavafindi liwa iya kamatyipuiyale, mahi otyo katyamonekele. Ovilwa vialingile ovinene. Iya omafualali omanyingi amuene etyi omuhipululi umwe apopia, wati: “Hamwe ovivi ankho vievelinga ovinyingi, mahi vatuaileko nomutima wakola.” Namphila ovatumini vomafualali ankho vetyeete umwe okuti kavetyivilile, vatuaileko okutuma omafualali avo movilwa. Ankho vetupu vali owoma, mokonda oumphuki ankho wakaka.

Oñgeni ovita viotete viouye auho viakalesa ovanthu? Omuhipululi umwe omukulu wati: “Ovilwa . . . vianyona omalusoke, novituwa viovanthu aveho.” Tyotyili, mokonda yovilwa ovio, ouye auho weyula movitateka. Tunde kohale kakunenkhie ovanthu ovanyingi ngaava vankhia movilwa ovio. Iya oumphuki noundyale vikahi nokuliyauisa unene.

Omokonda yatyi ovita viotete viouye auho viapilululila ouye? Okuti ankho ovilwa ovio vieya vala avike? Okuti omakumbululo ena etyi alekesa konthele yetyi matyiketumonekela komutwe?

Ovatumini vavo, no nonkhalamutwe mbonongeleya nombomafualali ankho vevekemba