Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Tangeni Kristus molwaashi oku li Ohamba ikumwifi!

Tangeni Kristus molwaashi oku li Ohamba ikumwifi!

“Kala omunelao mokufinda.” — EPS. 45:5.

1, 2. Omolwashike Epsalme 45 tali ti sha kufye?

PAUXUPI, Epsalme 45 otali popi kombinga yohamba ikumwifi oyo tai kondjele oshili nouyuki nokuta ovatondi vayo. Konima eshi ye va finda filufilu, oya ka hombola okakadona kawa. Opo nee oya kala tai dimbulukiwa nokutangwa komapupi nomapupi.

2 Ndele Epsalme olo kali fi ashike ehokololo litunhula longaho. Ola xunganeka oiningwanima tai ti sha kufye kunena, oyo ya kuma okukalamwenyo kwetu paife nosho yo onakwiiwa yetu. Onghee hano, natu konakoneni Epsalme olo nelitulemo.

‘OMUTIMA WANGE OTAU XUNGA EENDJOVO DIWA’

3, 4. (a) “Eendjovo diwa” dilipi tadi tu hokwifa, node tu kuma ngahelipi? (b) Ohatu imbi ngahelipi ‘eimbilo la yapulilwa ohamba,’ nomolwashike taku tiwa kutya elaka letu ola “fopena yahamushanga ha endelele”?

3 Lesha Epsalme 45:2. “Eendjovo diwa” odo tadi ‘xunga’ momutima womupsalme oo odi na sha nohamba yonhumba. Oshityalonga shOshiheberi osho sha tolokwa “xungifa” otashi ti lela “okuninga eembwimbwi” ile “okufuluka.” Eendjovo odo di na sha nohamba oda ningifa omutima womupsalme u kale wa tunhukwa, tau fuluka, oku shi popya pafaneko, nowe mu linyengifa  opo elaka laye li “fopena yahamushanga ha endelele.”

4 Ongahelipi shi na sha nafye? Nafye otwa tunhukwa momitima detu omolwonghundana iwa i na sha nOuhamba wopaMessias. Unene tuu okudja mo 1914, etumwalaka lOuhamba ola kala li li “eendjovo diwa” kufye. Okudja momudo oo, etumwalaka olo ola kala tali tu omufindo epangelo lolelalela olo la dikwa po meulu, ndele hauhamba oo wa li ngeno tau ka dikwa po konahiya. Kunena ohatu udifa onghundana oyo iwa ile ‘evangeli olo louhamba mounyuni aushe li ningile oiwana aishe ondombwedi.’ (Mat. 24:14) Mbela omitima detu otadi ‘xunga’ ngoo etumwalaka lOuhamba? Ohatu li udifa ngoo nouladi? Ngaashi omupsalme, ohatu imbi pafaneko ‘eimbilo la yapulilwa ohamba’ yetu Jesus Kristus, eshi hatu shiivifile vamwe kutya oku li Ohamba yOuhamba wopaMessias oyo ya nangekwa po meulu. Kakele kaasho, ohatu shivi ovapangeli novapangelwa vavo aveshe ve liyandje nokudulika kepangelo laKristus. (Eps. 2:1, 2, 4-12) Nelaka letu ola “fopena yahamushanga ha endelele” meityo olo kutya ohatu longifa Ombibeli moilonga yetu yokuudifa.

Ohatu udifa nehafo onghundana iwa i na sha nOhamba yetu, Jesus Kristus

‘OMILUNGU DOHAMBA OHADI POPI EENDJOVO DA WAPALA’

5. (a) Omeityo lilipi Jesus a li a “wapala”? (b) ‘Omilungu dOhamba oda li hadi popi ngahelipi eendjovo donghenda,’ nongahelipi hatu dulu oku i hopaenena?

5 Lesha Epsalme 45:3. Omishangwa inadi popya shihapu kombinga yeholokepo laJesus lokombada. Ashike molwaashi okwa li a wanenena, nopehe nomalimbililo okwa li omunhu a “wapala,” ile tu tye, wondjelo iwa. Ndele osho sha fimana unene, Jesus okwa li a wapala meityo olo kutya okwa li omudiinini kuJehova. Navali, Jesus okwa li ha popi ‘eendjovo donghenda’ eshi a li ta udifa etumwalaka lOuhamba. (Luk. 4:22; Joh. 7:46) Ngaashi Jesus, mbela nafye ohatu popi eendjovo da wapala eshi hatu udifile vamwe naashi hatu kendabala okuhanga omitima davo? — Kol. 4:6.   

6. Kalunga okwa nangeka noupuna ngahelipi Jesus “fiyo alushe”?

6 Molwaashi Jesus okwa li omudiinini, Jehova okwa li a nangeka noupuna oukalele waye nokwa li e mu pa ondjabi konima yefyo laye lopayambo. Omuyapostoli Paulus okwa popya shi na sha naJesus a ti: “[Mokukala] kwaye okwa li a fa omunhu; nokwe lininipika Ye mwene a dulika fiyo omefyo, heeno, fiyo mefyo [komuti womahepeko, NW]. Onghee hano Kalunga okwe mu lenga, nokwe mu luka edina li li kombada yamadina aeshe, opo aveshe ve nokutwa eengolo medina laJesus naava vomeulu novokombada yedu naava vokoshi yedu, nelaka keshe li nokufimaneka Kalunga Xe nokuhepaulula, kutya Jesus Kristus Oye Omwene.” (Fil. 2:8-11) Jehova okwa nangeka Jesus noupuna “fiyo alushe” moku mu nyumunina omwenyo ihau fi. — Rom. 6:9.

OHAMBA OYA NENEPEKWA I DULE ‘OOVAKWAO’

7. Okokutya ngahelipi eshi taku tiwa Kalunga okwa vaeka Jesus ‘e dule oovakwao’?

7 Lesha Epsalme 45:7, 8Jehova okwa vaeka Jesus e li Ohamba yOuhamba wopaMessias molwaashi Jesus oku hole ouyuki nokutonde keshe osho itashi fimanekifa Xe Jehova. Jesus okwa vaekwa ‘nomaadi ehafo e  dule oovakwao,’ sha hala okutya e dule eehamba daJuda domepata laDavid. Omolwashike taku tilwa ngaho? Oshinima shididilikwedi oshosho kutya Jesus okwa vaekwa kuJehova ye mwene. Kakele kaasho, okwa vaekwa a kale Ohamba nOmupristeri Omukulunhu pefimbo limwe. (Eps. 2:2; Heb. 5:5, 6) Navali, Jesus ka li a vaekwa nomaadi ongaho, ndele onomhepo iyapuki, nouhamba waye kau fi wokombada yedu ndele owomeulu.

8. Okokutya ngahelipi eshi taku tiwa ‘olukalwapangelo laJesus oKalunga,’ nomolwashike tu na oushili kutya ouhamba waye otau ka pangela pauyuki?

8 Jehova okwa nangeka po Omona waye e li Ohamba yopaMessias meulu mo 1914. Molwaashi ‘odibo yaye youhamba oyo odibo youyuki,’ ohatu dulu okutya ota ka pangela pauyuki nonokuhenonhondo. Natango, okwa tiwa kutya ‘olukalwapangelo laye oKalunga, sha hala okutya, Jesus oku na lela oufemba wokupangela, nolukalwapangelo laye otali kala “fiyo alushe.” Katu udite tuu etumba eshi hatu longele Jehova koshi yOhamba inaenghono oyo ya nangekwa po kuye!

OHAMBA OYA ‘MANGELA OMUKONDA MOSHIYA SHAYO’

9, 10. (a) Onaini Kristus a li a mangela omukonda waye moshiya, nokwe u longifa ngahelipi pefimbo olo? (b) Ongahelipi Kristus ta ka longifa omukonda waye monakwiiwa?

9 Lesha Epsalme 45:4. Jehova okwa lombwela Ohamba oyo a nangeka po i ‘mangele moshiya shayo omukonda wayo,’ sha hala okutya Jesus okwa pitikwa a lwife aveshe ovo tava pataneke ounamapangelo waJehova noku va tokole. (Eps. 110:2) Molwaashi Kristus oku li Ohamba ihai monika, ye Omukwaita pefimbo opo tuu opo, ota ifanwa “omuladi.” Okwa li a mangela omukonda waye moshiya eshi a lwa oita meulu mo 1914 nokufinda Satana neendemoni daye, ndele te va umbile kombada yedu. — Eh. 12:7-9.

10 Ohamba oyo ifindani onghee ngoo tai twikile nolwoodi layo. Otai i i li “omufindani a ka findane,” ta lu fiyo a finda filufilu. (Eh. 6:2) Oku na natango okuwanifa po omatokolo aJehova e na sha nonghalelo yoinima aishe yaSatana kombada yedu, noku ka dula eenghono Satana neendemoni daye. Tetetete, Babilon Shinene, ouhamba womounyuni aushe womalongelokalunga oipupulu, oshi na okuhanaunwa po, na Jehova ota ka longifa ovawiliki vopapolotika opo va hanaune po “ombwada” oyo ikolokoshi. (Eh. 17:16, 17) Okudja opo Ohamba oyo i li Omukwaita otai ka hanauna po onghalelo aishe yaSatana yopapolotika. Opo nee Ohamba oyo, oyo tai ifanwa yo “omwengeli wombwili,” otai ka findana filufilu eshi tai ka umbila Satana neendemoni daye mombwili. (Eh. 9:1, 11; 20:1-3) Natu ka taleni nghee Epsalme 45 la xunganeka oiningwanima oyo itunhula.

OHAMBA OTAI ‘KONDJELE OSHILI’

11. Kristus ota ‘kondjele ngahelipi oshili’?

11 Lesha Epsalme 45:5. Ohamba oyo i li Omukwaita itai kondjo nelalakano i kwate ko oilongo nokupangela ovanhu nonyanya. Otai lu oita i li pauyuki noi na elalakano la tongomana. Otai ‘kondjele oshili nelininipiko nouyuki.’ Oshili ya fimanenena oyo tai popilwa kOhamba oyo oi na sha noufemba waJehova wokupangela eshito alishe. Eshi Satana a tukululila Jehova ounashibofa, okwa li a tula momalimbililo oufemba waJehova wokupangela. Nokudja opo, ounamapangelo waJehova owa kala tau shongwa keendemoni nokovanhu. Paife efimbo ola fika lOhamba oyo ya nangekwa po kuJehova lokukoleka oushili oo kutya Jehova oye Omunamapangelo aeshe nokuxulifa po omhata oyo fiyo alushe.

12. Kristus ota ‘kondjele ngahelipi elininipiko’?

12 Ohamba Kristus otai ‘kondjele yo elininipiko.’ Omona ewifa laKalunga okwe tu  tulila po oshihopaenenwa dingi shelininipiko nokwa kala ha dulika nokuyambidida noudiinini ounamapangelo waXe. (Jes. 50:4, 5; Joh. 5:19) Ovapangelwa aveshe ovadiinini vOhamba oyo ove na okushikula oshihopaenenwa shayo nokukala hava dulika nelininipiko moinima aishe kuJehova e li Omunamapangelo aeshe. Ovo tava ningi ngaho ovo ashike tava ka ya mounyuni mupe waKalunga wa udanekwa. — Sak. 14:16, 17.

13. Kristus ota ‘kondjele ngahelipi ouyuki’?

13 Kristus ota ‘kondjele yo ouyuki.’ Ota kondjele “ouyuki waKalunga,” sha hala okutya omifikamhango daKalunga odo tadi ufa osho shi li mondjila naasho sha puka. (Rom. 3:21; Deut. 32:4) Jesaja okwa li a xunganeka shi na sha nOhamba Jesus Kristus a ti: “Ohamba otai ka pangela pauyuki.” (Jes. 32:1) Epangelo laJesus otali ka eta “eulu lipe nedu lipe omo tamu ka kala ouyuki.” (2 Pet. 3:13) Aveshe ovo tava ka kala mounyuni mupe oo ove na oku ke liufa komifikamhango daJehova. — Jes. 11:1-5.

OHAMBA OTAI LONGO “OILONGA YOITILIFI”

14. Kristus ota ka longifa ngahelipi eke laye lokolulyo a longe “oilonga yoitilifi”? (Tala efano olo li li pehovelo loshitukulwa.)

14 Dimbuluka kutya Ohamba oyo oya mangela omukonda wayo moshiya. (Eps. 45:4) Ashike ohai u pweya mo noku u longifa neke layo lokolulyo. Nomolwaasho omupsalme okwa xunganeka a ti: ‘Nokwooko kwoye kwokolulyo naku longe oilonga yoitilifi.’ (Eps. 45:5) Eshi Jesus Kristus te ke uya a wanife po omatokolo aJehova puHarmagedon, ota ka longela ovatondi vaye “oilonga yoitilifi.” Katu shii kondadalunde kutya ota ka longifa shike opo a hanaune po onghalelo yaSatana. Ashike ehanauno olo otali ka kala oshinima shitilifi kwaavo va kala tave lipwililikile omalondwelo e na sha nokudulika kepangelo lOhamba oyo. (Lesha Epsalme 2:11, 12.) Jesus okwa li a popya mexunganeko laye li na sha nefimbo lexulilo a ti kutya ovanhu otava ka ‘fya kehaluko mokutila nomokuteelela ei tai hange edu alishe, osheshi eenghono domeulu otadi ka kakama.’ Okwa weda ko yo a ti: “Ndele tava mono Omona wOmunhu te uya ta ende moshilemo, e neenghopangelo dinene noshinge.” — Luk. 21:26, 27.

15, 16. ‘Omatangakwaita omeulu’ oo taa ka lwa pamwe naKristus otaa ka kala a kwatela mo oolyelye?

15 Ehololo ola popya kombinga yokuuya kwOhamba Kristus “neenghonopangelo dinene noshinge,” la ti: “Opo nee nda mona eulu la yeuluka, ndee tala, onghambe itoka, nomulondi wayo okwa lukwa Omudiinini nOmunashili, ndee ta tokola ndee ta lu mouyuki. Nomatanga ovakwaita vomeulu e mu shikula, va londa eenghambe ditoka, va djala oikutu yoliina itoka ya yela. Ndele mokanya kaye omwa dja eongamukonda la twa, okudenga nalo oiwana; Oye te i lifa nodibo yoshivela, ndee ta kolo nokulyata oshikolelo shomaviinyu oupyuhandu waKalunga Omunamapangelo aeshe.” — Eh. 19:11, 14, 15.

16 Oolyelye ve li oshitukulwa ‘shomatanga ovakwaita vomeulu’ oo taa ka lwa oita pamwe naKristus? Eshi Kristus a mangelele omukanda waye moshiya oshikando shotete nokuta mo Satana neendemoni daye meulu, okwa li a lwa olwoodi olo “novaengeli vaye.” (Eh. 12:7-9) Onghee hano, osha fa shi li ngaha kutya eshi te ke uya puHarmagedon, ota ka lwa pamwe novaengeli ovayapuki. Oolyelye vali tava ka lwa pamwe naye? Kristus okwa li a udanekela ovamwaxe ovavaekwa a ti: “Ou ta findi ndee ta diinine oilonga yange fiyo kexulilo, ohandi mu pe eenghono dokupangela oiwana, ndee ta kala noku va lifa nodibo yoshivela, ndee te va tataula ngaashi oitoo yedu, ngaashi naame yo nde shi pewa kuTate.” (Eh. 2:26, 27) Osha yela kutya omatangakwaita  omeulu otaa ka kala a kwatela mo ovamwaxe ovavaekwa, ovo tava ka hangwa va pewa ondjabi yavo yomeulu. Ovapangeli pamwe naKristus ovo otave ke uya pamwe naye va longe “oilonga yoitilifi” eshi tava lifa oiwana nodibo yoshivela.

OHAMBA OTAI I OMUFINDANI A KA FINDANE

17. (a) Onghambe itoka oko Kristus a londa otai faneke shike? (b) Eongamukonda nouta otai faneke shike?

17 Lesha Epsalme 45:6. Ohamba oi li konghambe itoka, sha hala kutya olwoodi layo oliyapuki noli li pauyuki pataleko laJehova. (Eh. 6:2; 19:11) Kakele keongamukonda, oi na yo outa. Ehololo ola ti: “Ndele nda mona, ndee tala, opa li onghambe itoka nomulondi wayo okwa li e kwete outa nokwa pewa oshishani nokwa ya omufindani a ka findane.” Eongamukonda nouta otai faneke oinima aishe oyo Kristus ta ka longifa eshi ta ka katukila ovatondi vaye onghatu pefimbo letokolo.

Eedila dokeulu otadi ka ifanwa di koshole edu (Tala okatendo 18)

18. Otashi ke limonikila ngahelipi kutya “oikuti” yaKristus “oi neememo”?

18 Omupsalme okwa li a xunganeka monghedi yopaitevo kutya ‘oikuti yohamba oi neemeno notai yashe momitima dovatondi notai wifa oiwana.’ Edipao olo otali ka hanga ovanhu mounyuni aushe. Jeremia okwe shi xunganeka a ti: “Oonakudipawa kOmwene otava ka kala nokunangala kominghulo dounyuni fiyo ominghulo dikwao.” (Jer. 25:33) Exunganeko vali limwe la yukila oko ola ti: “Ndele nda mona omwengeli a kala ofika metango, ndee ta ifana nondaka inene ndee ta ti keedila adishe hadi tuka pokati keulu: Ileni mu ongale koitetendele inene yaKalunga, nye mu lye ombelela yeehamba, nombelela yovaneyovi, nombelela yovanaenghono, nombelela yeenghambe noyovalondi vado, nombelela yovadalwa noyovapika yaava vanini noyaava va kula.” — Eh. 19:17, 18.

19. Kristus ota kala ngahelipi “omunelao mokufindana” nokuya omufindani a ka findane?

19 Ngeenge onghalelo yoinima yaSatana yokombada yedu oya hanaunwa po, Kristus ota “kala omunelao mokufindana.” (Eps. 45:5) Otai i omufindani a ka findane eshi ta ka pandeka Satana neendemoni daye noku va patela mombwili pefimbo lEpangelo lOmido Eyovi. (Eh. 20:2, 3) Eshi Ondiaboli novaengeli vayo tava ka kala va ditikwa, itava ka dula okunwefa mo nai ovanhu kombada yedu, ponhele yaasho ovanhu otava ka pangelwa kOhamba ifindani noikumwifi, nopehe na enwefemo laSatana neendemoni daye. Fimbo edu inali ninga oparadisa mokweendela ko kwefimbo, ovapangelwa ovo otava hafele oshinima shimwe osho sha pamba Ohamba novapangeli pamwe nayo, noshiningwanima osho shihafifa otashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula ko.