Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Nõbar im Kautiej Kũraij​—Kiiñ eo Ej Anjo̦!

Nõbar im Kautiej Kũraij​—Kiiñ eo Ej Anjo̦!

“Ilo Am̦ utiej Kwõn uwe m̦aanl̦o̦k im anjo̦.”​—SAM 45:4.

1, 2. Etke el̦ap an aorõk ñan ad etale Sam 45 jebta?

 ILO bok in Sam 45 ej kwal̦o̦k kõn juon kiiñ me ej ilo̦k ñan an tarin̦aeik ro rej kõjdate bwe en kõjparok m̦ool im wãnõk. Im ãlikin an anjo̦ ioon ri kõjdat rein ilo tarin̦ae eo an ãliktata, ej m̦areik juon kõrã edeo̦. Joñan an utiej im em̦m̦an kiiñ in, elõñ armej rej keememeje wõt im kautieje. Erkein ej jet iaan men ko rekãitoktoklimo me rej wal̦o̦k ilo bok in Sam 45.

2 Bõtab, Sam 45 jebta ejjab baj kwal̦o̦k wõt kõn juon bwebwenato me elukkuun em̦m̦an jem̦l̦o̦kin. Men ko me jebta in ej kwal̦o̦k kaki el̦ap aer aorõk ñan kõj ilo raan kein ad kõnke rej jelõt mour ko ad kiiõ im ilo naaj raan ko rej pãd im̦aan. Kiiõ jen lale ta mel̦el̦ein men ko rej wal̦o̦k ilo bok in Sam jebta 45.

“NAAN KO REMEJAJA REJ KOBRAK” BŨRUÕ

3, 4. (1) Ta “naan ko remejaja” me ri jeje sam eo ear jei, im ewi wãween an men in jelõt bũruod? (2) Ta ennaan eo em̦m̦an kõn kiiñ eo jej kwal̦o̦k kake? (3) Ewi wãween lood ej ãinwõt “kein jeje eo an juon ri al eo em̦m̦an an ekkõn”?

3 Riit Sam 45:1 (UBS). “Naan ko remejaja” me rej “kobrak” bũruon ri jeje sam eo, rej ennaan ko rem̦m̦an kõn kiiñ eo. Joñan an kar m̦õn̦õn̦õ ri jeje sam in ke ear roñ kõn nuuj kein rem̦m̦an, men in ear lukkuun kõm̦akũt bũruon im lujur e. Im ear kõm̦m̦an bwe loon en ãinwõt “kein jeje eo an juon ri al eo em̦m̦an an ekkõn.”

4 Ta mel̦el̦ein eoon in ilo raan kein ad? Eokwe, “naan ko remejaja” me rej kõm̦akũt bũruod ej nuuj eo em̦m̦an kõn Aelõñ eo an Anij. Ear l̦ap an emmejaja nuuj eo em̦m̦an kõn Aelõñ eo ilo kar iiõ eo 1914. Etke? Kõnke eñin iiõ eo me Aelõñ eo an Anij ear jino an tõl. Innem, jãn kar iiõ eo 1914, ennaan eo jej kwal̦o̦k kake ej kõn juon kien me ej tõl ilo lañ. Eñin ej ‘ennaan eo em̦m̦an kõn Aelõñ eo’ jej kwal̦o̦k kake ‘ijoko otemjej ilo lal̦ in, ãinwõt juon menin kam̦ool ñan armej otemjej.’ (Matu 24:14, UBS) Ennaan in em̦m̦an kõn Aelõñ eo ej ke kõm̦akũt bũruod? Jej ke kijejeto ilo ad kwal̦o̦k kõn nuuj eo em̦m̦an kõn Aelõñ eo? Ãinwõt ri jeje sam eo me ear kine juon al im kwal̦o̦k kõn kiiñ eo, kõj bareinwõt ewõr juon ad al ilo kõkkar im ej kwal̦o̦k kõn Kiiñ eo ad, Jijej Kũraij. Jej kwal̦o̦k naan ñan aolep armej bwe em̦õj an Jijej erom Kiiñ im ej tõl ilo Aelõñ eo an Anij. Jej kũrtok aolep armej ekoba ri tõl ro an lal̦ in bwe ren kõttãik er ñan tõl eo an Jijej. (Sam 2:1, 2, 4-12, UBS) Im ãinwõt ri jeje sam eo, lood ej ãinwõt “kein jeje eo an juon ri al eo em̦m̦an an ekkõn” ñe jej kõjerbale Baibõl̦ ilo jerbal in kwal̦o̦k naan.

Jej m̦õn̦õn̦õ ilo ad kwal̦o̦k kõn nuuj eo em̦m̦an kõn Kiiñ eo ad, Jijej Kũraij

“EM̦ÕJ LUTÕKL̦O̦K JOUJ EM̦M̦AN ILO TIÕM̦”

5. (1) Ta men ko rar kõm̦m̦an an Jijej lukkuun wũlio? (2) Ilo wãween et Jijej ear kwal̦o̦k “jouj” ke ear kwal̦o̦k naan, im ewi wãween ad maroñ anõke?

5 Riit Sam 45:2. Meñe Baibõl̦ ejjab lukkuun kwal̦o̦k kõn joñan an kar Jijej wũlio im em̦m̦an turin mejãn, ak jejel̦ã kadede bwe ear juon em̦m̦aan ekanooj wũlio kõnke ear weeppãn. Bõtab, men ko me rar kõm̦m̦an an Jijej lukkuun wũlio im̦aan mejãn Jeova ej kõn an kar tiljek im m̦ool wõt ñane. Bareinwõt, ear “jouj” ilo wãween an kõnnaan ke ear kwal̦o̦k kõn Aelõñ eo an Anij, im naan ko ear kwal̦o̦ki rar kõm̦akũt bũruon armej ro. (Luk 4:22; Jon 7:46, UBS) Ñe kwõj kwal̦o̦k naan, kwõj ke kate eok ñan l̦oore joñak in an Jijej im kwal̦o̦ki naan ko rem̦m̦an im rejouj me renaaj kõm̦akũt bũruon armej ro?​—Kolosse 4:6.

6. Ewi wãween an kar Anij kajeraam̦m̦ane Jijej “ñan indeeo”?

6 Kõn an kar Jijej tiljek im lukkuun yokwe Jemãn, Jeova ear kajeraam̦m̦ane jerbal in kwal̦o̦k naan eo an ijin ioon lal̦ im lel̦o̦k juon an ãjinkõj el̦ap ãlikin an kar katok kõn mour eo an. Rijjilõk Paul ear je naan kein kõn Jijej im ba: “Ear wal̦o̦k im ãinwõt armej, Ear make kõttãik E, im Ear pokake ñan mej, aet, mej eo ioon debwããl. Kõn men in bareinwõt Anij ear kanooj kautiej E, im lel̦o̦k ñan E Ãt eo eutiej jãn ãt otemjej, bwe ilo etan Jijej bukwe otemjej ren bukwelõlõ, an ri lañ, im ri lal̦, im ri ium̦win lal̦, im bwe lo otemjej ren kwal̦o̦k bwe Jijej Kũraij e Irooj, ñan aiboojoj an Anij Jemãn.” (Pilippai 2:8-11) Jeova ear kajeraam̦m̦ane Jijej “ñan indeeo” ilo an kar kajerkakpejeiki im lel̦o̦k ñane juon mour me ejãmin bar mej.​—Rom 6:9.

KAR KAUTIEJE KIIÑ EO JÃN “ARMEJ RO JET”

7. Ilo wãween et ear l̦apl̦o̦k an Anij kããlõte Jijej jãn “armej ro jet”?

7 Riit Sam 45:6, 7 (UBS). Kõn an Jijej lukkuun yokwe wãnõk im dike jabdewõt men me ej kattoone etan Jemãn, Jeova ear kããlõte bwe en Kiiñ in Aelõñ eo An. Jeova ear kããlõte Jijej ilo an kar kapiti im ‘wũjlepl̦o̦k el̦ap lañlõñ’ ioon jãn “armej ro jet.” Wõn “armej ro jet”? Ej kiiñ ro an Juda me rej bar itok jãn menmenbwij eo an Devid. Ilo wãween et ear l̦apl̦o̦k an Anij kããlõte Jijej jãn rein? Kein kajuon, Jeova make ear kããlõte Jijej bwe en Kiiñ. Kein karuo, ear kããlõte Jijej bwe en Kiiñ im Bũrij eo Eutiej. (Sam 2:2; UBS; Hibru 5:5, 6) Kein kajilu, ear jab kapiti Jijej kõn oil ak ear kapiti kõn kajoor eo An. Im kein kãmen, Jijej ej tõl ilo Aelõñ eo an Anij ilañ, ejjab jãn ijin ioon lal̦.

8. (1) Etke jejel̦ã bwe enaaj jim̦we wãween an Jijej tõl kõj? (2) Ta mel̦el̦ein an Baibõl̦ ba bwe Anij ear lel̦o̦k tũroon eo ñan Jijej?

8 Ilo kar 1914, Jeova ear jitõñe Nejin bwe en Kiiñ ilo Aelõñ eo An ilañ. Im wãween an Jijej naaj tõl ilo Aelõñ eo an Anij enaaj jim̦we im em̦m̦an. Innem, jejel̦ã bwe enaaj jim̦we wãween an tõl kõj. Jijej ewõr an maroñ ñan Kiiñ ilo Aelõñ eo an Anij kõnke Jeova ear lel̦o̦k tũroon eo an ñane. Mel̦el̦ein men in bwe Jeova ear kairooje im kããlõte bwe en Kiiñ in Aelõñ eo An. Im tũroon eo an enaaj pãdwõt “ñan indeeo im indeeo.” Kõn men in, el̦ap ad m̦õn̦õn̦õ in karejar ñan Jeova ium̦win tõl im irooj eo an Nejin, Jijej Kũraij!

KIIÑ EO EJ ‘KÕN̦AK KAÑÕR IN JÃJE EO AN’

9, 10. (1) Ñããt eo Kũraij ear jino kõn̦ake kañõr in jãje eo an, im ear kõjerbale jãje eo an ñan ta? (2) Ewi wãween an naaj Kũraij kõjerbale jãje eo an ilju im jekl̦aj?

9 Riit Sam 45:3 (UBS). Jeova ej ba ñan Kiiñ eo bwe en kõn̦ake kañõr in jãje eo an. Ilo an Jijej kõm̦m̦ane men in, Anij ej kamaroñe bwe en tarin̦aeik im ko̦kkure aolep ro rej jum̦ae wãween An tõl. (Sam 110:2) Kũraij ej juon Ri Tarin̦ae Ekajoor im juon Kiiñ me ejjel̦o̦k juon emaroñ jum̦aiki. Eñin unin kar n̦aetan ‘eo ekajoor.’ Im ear kõn̦ake kañõr in jãje eo an ilo kar 1914 ke ear tarin̦aeik Setan im enjel̦ ro renana ilo lañ. Ãlikin an kar anjo̦ ioon Setan im enjel̦ ro renana, ear jolal̦tak er ñan lal̦ in.​—Revelesõn 12:7-9.

10 Eñin ej tarin̦ae eo jinoin me Kiiñ in Aelõñ eo an Anij ear bõk anjo̦ ioon. Bõtab, enaaj ‘wõnm̦aanl̦o̦k wõt bwe en bõk anjo̦.’ (Revelesõn 6:2) Em̦õj an Jeova karõk bwe aolepen jukjukun pãd in an Setan en jako. Im aolep kõm̦m̦an ko renana an Setan im enjel̦ ro an renaaj jako. M̦okta, Babil̦on El̦ap me ej jitõñl̦o̦k ñan aolep kabuñ ko reriab enaaj jako. Jeova enaaj kõjerbal ri tõl ro an lal̦ in bwe ren ko̦kkure “kõrã eo ekijoñ” ak Babil̦on El̦ap. (Revelesõn 17:16, 17, UBS) Ãlikin men in, Kũraij enaaj jol̦o̦k aolep kien ko an lal̦ in me rej pãd ium̦win kajoor eo an Setan. Innem, Jijej eo me ej ‘enjel̦ in abys eo,’ enaaj wõnm̦aanl̦o̦k wõt im bõk anjo̦ ilo an naaj kalbuuji Setan im enjel̦ ro renana ilo abys eo. (Revelesõn 9:1, 11; 20:1-3) Kiiõ jen etale wãween an Sam 45 kanaan kake men kein.

KIIÑ EO EJ TARIN̦AE ÑAN KÕJPAROK M̦OOL

11. Ewi wãween an Kũraij tarin̦ae ñan kõjparok “m̦ool” eo?

11 Riit Sam 45:4. Kiiñ eo Ekajoor ejjab tarin̦ae bwe en wiin im bõk juon aelõñ ak bwe en wõr armej ren ri kam̦akoko ñane. Ak ta unleplep in an tarin̦ae? Ej tarin̦ae ñan an kõjparok “m̦ool, ineem̦m̦an im wãnõk.” Jeova wõt ewõr an jim̦we im maroñ ñan irooj ilañ im ioon lal̦. Eñin ej “m̦ool” eo el̦ap an aorõk me Jijej ej jojomare. Ke Setan ear jum̦ae, ekar ba bwe ejjel̦o̦k an Jeova jim̦we im maroñ ñan Irooj. Jãn iien in, elõñ enjel̦ ro renana im armej ro rej jum̦ae Jeova. Kiiõ ej iien an Kiiñ eo em̦õj an Jeova kããlõte tarin̦aeik Setan im ri jum̦ae ro, im kam̦ool bwe ej tõllo̦kũn an Jeova irooj ilañ im ioon lal̦.

12. Ewi wãween an Kiiñ eo tarin̦ae ñan kõjparok “ineem̦m̦an” ak ettã bõro?

12 Kiiñ eo ej bar tarin̦ae ñan an kõjparok “ineem̦m̦an” ak ettã bõro. Jijej ej joñak eo em̦m̦antata ilo an kar kõttãik e make ñan tõl eo an Jemãn im pokake E. (Aiseia 50:4, 5; Jon 5:19) Kõn men in, aolep ri karejar ro retiljek an Kiiñ eo rej aikuj l̦oore joñak eo an. Ilo wãween et? Ej ilo aer kõttãik er make im pokake Jeova ãinwõt Kiiñ im Ri Tõl eo aer ilo men otemjej rej kõm̦m̦ani. Ro wõt me renaaj kõm̦m̦ani men kein renaaj mour ilo jukjukun pãd eo ekããl an Anij.​—Zekaraia 14:16, 17, UBS.

13. Ewi wãween an Kũraij tarin̦ae ñan kõjparok “wãnõk” ak jim̦we?

13 Kũraij ej bar tarin̦ae ñan kõjparok “wãnõk” ak jim̦we. Jijej ej jojomare “wãnõk an Anij,” ak kien ko an Anij kõn men ko rem̦m̦an im nana. (Rom 3:21; Duteronomi 32:4) Aiseia ear kanaan kake men in kõn Jijej Kũraij, ear ba: “Juon kiiñ enaaj irooj ilo wãnõk.” (Aiseia 32:1) Ilo iien an Jijej kiiñ, enaaj bõktok “lañ ko rekããl im lal̦ ekããl, ijo wãnõk enaaj pãd ie.” (2 Piter 3:13, UBS) Mel̦el̦ein men in bwe aolep ro ilo jukjukun pãd eo ekããl renaaj aikuj mour ekkar ñan kien ko an Jeova kõn ta ko rem̦m̦an im renana.​—Aiseia 11:1-5.

KIIÑ EO EJ KÕM̦M̦ANI “MEN KO REL̦AP”

14. Elemen an naaj Kũraij kõm̦m̦ani “men ko rel̦ap”? (Lale pija eo ilo jinoin katak in.)

14 Ri jeje sam ej ba bwe Kiiñ eo ej uwe ilo juon kidia im ej kõn̦ak kañõr in jãje eo an. (Sam 45:3, UBS) Innem, ej kotake jãje eo an ilo pein anmoon̦ im pojak ñan tarin̦ae. Ri jeje in ear kanaan kake Jijej im ba: “Peim̦ anmoon̦ enaaj katakin Eok men ko rel̦ap.” (Sam 45:4) Ñe Jijej Kũraij enaaj jino tarin̦ae ñan ko̦kkure jukjukun pãd in an Setan ilo naaj Armagedon, enaaj kwal̦o̦k an kajoor im ko̦kkure ro rej kõjdate. Jejjab lukkuun jel̦ã kõn wãween an naaj Kiiñ in ko̦kkure jukjukun pãd in an Setan im armej ro renana. Ak jejel̦ã bwe ñe Jijej enaaj jinoe tarin̦ae eo, ro me rar jab kõttãik er ñan Irooj Bõtata eo an Anij im pokake naan in kakkõl ko An, renaaj mijak im lõl̦ño̦ñ. (Riit Sam 2:11, 12.) Ilo kanaan eo an Jijej, ear ba bwe armej ro renaaj “lõl̦ño̦ñ ilo aer ekkõljake men ko renaaj wal̦o̦k ioon aolepen lal̦; kõnke kajoor ko ilo lañ renaaj em̦m̦akũt jãn ijoko rej pãd ie.” Innem, ear bar ba bwe renaaj lo an ‘Nejin Armej wal̦o̦ktok ilo juon kõdo̦ kõn kajoor im aiboojoj el̦ap.’​—Luk 21:26, 27, UBS.

15, 16. Wõn “jarin tarin̦ae” eo me ej l̦oore Kũraij ñan tarin̦ae?

15 Ilo bok in Revelesõn ej kwal̦o̦k kõn an Kiiñ eo itok ilo “kajoor im aiboojoj el̦ap” ñan ko̦kkure ro rej kõjdate Anij. Ej ba: “Iar lo an lañ pel̦l̦o̦k, im juon ors emouj ear pãd ie. Etan eo ej uwe ioon, Tiljek im M̦ool. Ej ekajet im tarin̦ae kõn jim̦we. Jarin tarin̦ae ko ilañ rar l̦oore im uwe ioon ors ko remouj, im rar ekkõn̦ak linen erreo im mouj. Enaaj anjo̦ ioon aelõñ ko kõn juon jãje ekkañ eo ej wal̦o̦k jãn lo̦ñiin. Enaaj irooj ioer kõn jokon̦ aen, im enaaj joniake wain eo kõn kein joniak wain in illu el̦ap an Anij Ekajoor Bõtata.”​—Revelesõn 19:11, 14, 15, UBS.

16 Wõn “jarin tarin̦ae” eo me ej l̦oore Jijej ñan tarin̦ae? Eokwe, enjel̦ ro ilañ rar kobal̦o̦k ippãn Jijej ñan tarin̦aeik Setan im enjel̦ ro renana im jolal̦tak er ñan lal̦. (Revelesõn 12:7-9) Kõn men in, ilo naaj Armagedon, jarin tarin̦ae eo an Kũraij enaaj kitibuj enjel̦ ro rekwõjarjar. Ak ewõr ke bar ro jet me renaaj kobal̦o̦k ippãn Kũraij ilo tarin̦ae eo an Anij? Jijej ear kallim̦uri ri kapit ro jatin im ba: “Ro rej anjo̦ im rej wõnm̦aanl̦o̦k wõt ilo aer kõm̦m̦an ankilaõ ñan jem̦l̦o̦kin, inaaj lel̦o̦k ñan er ejja maroñ eo iar bõk jãn Jema. Inaaj lel̦o̦k ñan er maroñ ioon aelõñ otemjej, bwe ren irooj ioer kõn jokon̦ aen im rupe er im kajjiddikdiki er ãinwõt bool̦ dekã ko.” (Revelesõn 2:26-28, UBS) Ri kapit ro jatin Kũraij me em̦õj aer jerkakpeje im mour ilo lañ renaaj bar kobal̦o̦k ippãn Jijej ilo tarin̦ae eo an Anij. Aolep ri kapit ro renaaj pãd ippãn Jijej ñe enaaj kõm̦m̦ani “men ko rel̦ap” ñan ko̦kkure ri aelõñ ko.

KIIÑ EO EJ BÕK ANJO̦

17. (1) Kidia mouj eo me Kũraij ej uwe ioon ej kõkkar kõn ta? (2) Jãje im lippo̦n̦ eo rej kõkkar kõn ta?

17 Riit Sam 45:5. Kiiñ eo ej jijet ioon juon kidia mouj. Kidia mouj in ej kõkkar kõn ta? Ej kõkkar kõn tarin̦ae eo an Anij im Jijej. Tarin̦ae in erreo im jim̦we im̦aan mejãn Anij. (Revelesõn 6:2; 19:11) Bareinwõt, ear bar wõr an Kiiñ eo lippo̦n̦ ijello̦kun jãje eo an. Eoon in ej ba, “Iar lale, im lo, juon kidia emouj, im ewõr juon lippo̦n̦ ippãn eo ej jijet ioon, im em̦õj lel̦o̦k ñane pãllin; im ej bõk anjo̦ im wõnm̦aanl̦o̦k bwe en bõk anjo̦.” Jãje eo im lippo̦n̦ eo rej kõkkar kõn wãween an Kũraij naaj ko̦kkure ro rej kõjdate.

18. Ta eo enaaj wal̦o̦k ñe Kũraij enaaj jino kõjerbal lippo̦n̦ ak m̦ade ko an?

18 Ri jeje sam eo ej kõjerbal naan in kõkkar ko ilo an kar kanaan kake Kiiñ eo, ej ba: “M̦ade ko am̦ rekkañ, im rej ilo bũruon ro rej kõjdat kiiñ eo, ri aelõñ ko rebuñ ium̦win neem̦.” Jijej enaaj ko̦kkure aolep rinana ro ipel̦aakin lal̦ in. Jeremaia ear kanaan kake men in, ear ba: “Im ro Jeova ear m̦an er renaaj jãn jem̦l̦o̦kin lal̦ ñan jem̦l̦o̦kin lal̦ ilo raan eo.” (Jeremaia 25:33) Bareinwõt, ewõr juon kanaan kõn ejja wõt iien in, ej ba: “Im iar lo juon enjel̦ ej jutak ilo al̦, im ej lam̦õj ilo ainikien el̦ap ñan bao otemjej rej kãke imejatoto, ‘Kom̦win itok im kweilo̦ktok ñan kõjota el̦ap an Anij, bwe kom̦win m̦õñã kanniõk in kiiñ ro, im kanniõk in kapen ro, im kanniõk in armej rekajoor, im kanniõk in kidia ko im ro rej jijet ioer, im kanniõk in armej otemjel̦o̦k, ro ri anemkwõjaer im ro ri kam̦akoko, ro redik im ro rel̦ap.’”​—Revelesõn 19:17, 18.

19. Ewi wãween an Kũraij naaj wõnm̦aanl̦o̦k im bõk anjo̦?

19 Ãlikin an Kiiñ eo Jijej Kũraij ko̦kkure jukjukun pãd in enana an Setan, bar ta eo enaaj kõm̦m̦ane? Enaaj wõnm̦aanl̦o̦k bwe en bõk anjo̦. (Sam 45:4) Enaaj kõm̦m̦ane men in ilo an kam̦õjl̦o̦k tarin̦ae eo im jol̦o̦k Setan im enjel̦ ro renana ilowaan abys eo. Rein renaaj pãdwõt ilo abys eo ium̦win juon to̦ujin iiõ ko ñe Jijej im ro 144,000 rej tõl armej ro ioon lal̦ in. (Revelesõn 20:2, 3) Ñe Tepil̦ eo im enjel̦ ro an renana renaaj pãd ilo abys eo, enaaj ãinwõt ñe remej. Etke? Kõnke enaaj ejjel̦o̦k bar men enana enaaj wal̦o̦k ilo lal̦ in. Innem, aolep armej ro ijin ioon lal̦ renaaj lo m̦õn̦õn̦õ ium̦win tõl im irooj eo an Jijej kõnke reban bar iiooni men ko renana jãn Setan im enjel̦ ro an. Bõtab, m̦okta jãn an lal̦ in naaj erom juon pedetaij, ewõr juon men me kõj ekoba Kiiñ eo im ro 144,000 jenaaj m̦õn̦õn̦õ kake. Ta in? Eokwe, jenaaj etale men in ilo naaj katak eo tok juon.