1, 2. Ke ka baka la’ng re swanetše go nyaka go tseba ka Psalme 45?

KGOŠI ya letago e nametše pere go lwela therešo le toko le go yo fenya manaba a yona. Ka morago ga go fenya manaba a yona ntweng ya makgaolakgang, e nyala monyadiwa wa yona yo a rategago. Kgoši ye e tla gopolwa le go tumišwa melokong ka moka e tlago. Tšeo ke tše dingwe tša ditiragalo tše di kgahlišago tšeo di hlalositšwego go Psalme 45.

² Lega go le bjalo, Psalme 45 ga e fo ba kanegelo e kgahlišago yeo e nago le mafelelo a thabišago. Ditiragalo tšeo di hlalositšwego moo di na le seo di se bolelago go rena. Di kgoma maphelo a rena gona bjale gotee le bokamoso bja rena. Ka gona anke re hlahlobišišeng psalme ye ka kelohloko.

3, 4. (a) Ke ‘taba efe e botse’ yeo e re kgomago, gona e ka kgoma bjang dipelo tša rena? (b) Ke ka tsela efe ‘koša ya rena e lego mabapi le kgoši,’ gona ke bjang maleme a rena a bago bjalo ka petlwana?

³ Bala Psalme 45:1. “Taba e botse” yeo e bego e kgomile pelo ya mopsalme gomme ya e dira gore e ‘thabe’ e be e le mabapi le kgoši e itšego. Lediri la Seheberu leo le fetoletšwego e le “thabišitšwe,” mathomong le be le bolela “go phophoma,” goba “go bela.” Taba ye e ile ya dira gore pelo ya mopsalme e phophome ka lethabo  gomme leleme la gagwe le be bjalo ka “petlwana ya go ngwala ya mongwalolodi yo a nago le bokgoni.”

⁴ Go thwe’ng ka rena? Ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Mesia ke taba e botse yeo e kgomago dipelo tša rena. Molaetša wa Mmušo o ile wa ba o ‘mobotse’ kudukudu ka 1914. Ga e sa le go tloga ka yona nako yeo, molaetša wo ga o sa le mabapi le Mmušo wa nakong e tlago eupša o mabapi le mmušo wa kgonthe woo gona bjale o bušago magodimong. Tše ke “ditaba . . . tše dibotse tša Mmušo” tšeo re di bolelago “lefaseng ka moka gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle.” (Mat. 24:14) Na dipelo tša rena di ‘thabišwa’ ke molaetša wo wa Mmušo? Na re bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo ka mafolofolo? Ka go swana le mopsalme, ‘koša ya rena e mabapi le kgoši’—Kgoši ya rena e lego Jesu Kriste. Re tsebatša gore Jesu Kriste ke Kgoši ya magodimong ya Mmušo wa Mesia. Go feta moo, re laletša bohle—babuši le balata—gore ba ikokobeletše bogoši bja gagwe. (Ps. 2:1, 2, 4-12) Le gona maleme a rena a ba bjalo ka “petlwana ya go ngwala ya mongwalolodi yo a nago le bokgoni” ka gobane re diriša kudu Lentšu leo le ngwadilwego la Modimo modirong wa rena wa boboledi.

5. (a) Jesu e be e le yo “botse” ka ditsela dife? (b) Ke bjang ‘molomong wa Kgoši ye go ilego gwa tšwa mantšu a mabose,’ gona re ka katanela go latela mohlala wa yona bjang?

⁵ Bala Psalme 45:2. Mangwalo ga a re botše mo gontši ka ponagalo ya Jesu. Ka ge a be a phethagetše, ga go pelaelo gore o be a le “botse.” Lega go le bjalo, botse bja gagwe bjo bo kgahlišago kudu bo bonagetše ge a be a botegela Jehofa ka go se šišinyege. Go oketša moo, Jesu o ile a diriša “mantšu a mabose” ge a be a bolela molaetša wa Mmušo. (Luka 4:22; Joh. 7:46) Na le rena re katanela go latela mohlala wa gagwe modirong wa rena wa boboledi gomme ra leka go diriša mantšu ao a tlago go kgoma dipelo tša batho?—Bakol. 4:6.

6. Modimo o šegofaditše Jesu bjang “go iša mehleng ya neng le neng”?

⁶ Ka baka la ge Jesu a be a ineetše ka mo go feletšego, Jehofa o ile a mo šegofatša nakong ya bodiredi bja gagwe mo lefaseng gomme a mo putsa kudu ka morago ga gore a hwe lehu la sehlabelo. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ge [Jesu] a tšwelela e le motho, a ikokobetša gomme a ba yo a kwago go fihla lehung, ee, lehung koteng ya tlhokofatšo. Ka lona lebaka le gape Modimo o mo phagamišeditše boemong bja godimo gomme ka botho a mo nea leina leo le lego ka godimo ga leina le ge e le lefe le lengwe, e le gore letolo le lengwe le le lengwe la bao ba lego legodimong le bao ba lego lefaseng le bao ba lego ka tlase ga mmu le khuname leineng la Jesu, le gore leleme le lengwe le le lengwe le dumele phatlalatša gore Jesu Kriste ke Morena, e le gore go išwe letago go Modimo Tate.” (Bafil. 2:8-11) Jehofa o šegofaditše Jesu “go iša mehleng ya neng le neng” ka go mo tsošetša bophelong bja go se hwe.—Baroma 6:9.

7. Ke ka ditsela dife Modimo a ilego a tlotša Jesu go feta “dikgoši tše dingwe”?

⁷ Bala Psalme 45:6, 7. Ka ge Jesu a tloga a rata toka gomme a hloile selo le ge e le sefe seo se ka gobošago Tatagwe, Jehofa o mo tloditše gore e be Kgoši ya Mmušo  wa Mesia. Jesu o ile a tlotšwa ka “makhura a tlhalalo” go feta “dikgoši tše dingwe,” e lego dikgoši tša Juda tša molokong wa Dafida. Seo se diragetše bjang? Sa pele, Jesu o tloditšwe ke Jehofa ka boyena. Sa bobedi, Jehofa o mo tloditše go ba Kgoši le Moperisita yo a Phagamego. (Ps. 2:2; Baheb. 5:5, 6) Go oketša moo, Jesu ga se a tlotšwa ka makhura eupša o tloditšwe ka moya o mokgethwa, le gona o buša a le legodimong e sego mo lefaseng.

8. Ke bjang go ka thwego ‘Modimo ke sedulo sa bogoši sa Jesu,’ gona ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore o tla buša ka toka?

⁸ Jehofa o beile Morwa wa gagwe go ba Kgoši Mesia magodimong ka 1914. ‘Molamo wa bogoši bja gagwe ke molamo wa go loka,’ ka gona ga go pelaelo gore o tla buša ka toka le ka tekatekano. Matla a gagwe a taolo ke a kgonthe, ka ge ‘Modimo e le sedulo sa gagwe sa bogoši.’ Seo se bolela gore Jehofa ke motheo wa bogoši bja gagwe. Go oketša moo, sedulo sa bogoši sa Jesu se tla ba gona “ka mo go sa felego.” Na ga o thabele go hlankela Jehofa ka tlase ga Kgoši e bjalo e matla yeo a e kgethilego?

9, 10. (a) Kriste o ile a hloma tšhoša ya gagwe lethekeng neng, gona ke bjang a ilego a e diriša gateetee? (b) Kriste o sa tlo diriša tšhoša ya gagwe bjang?

⁹ Bala Psalme 45:3. Jehofa o laela Kgoši yeo a e kgethilego gore e ‘hlome tšhoša ya yona lethekeng,’ ka go re’alo o nea Jesu matla a go lwa le bohle bao ba ganetšago bogoši bja Modimo le go phetha dikahlolo tša Gagwe go bona. (Ps. 110:2) Ka ge Kriste e le Kgoši ya Mohlabani yeo e sa fenyegego, o bitšwa gore ke “mogale.” O ile a hloma tšhoša ya gagwe lethekeng ka 1914 gomme a fenya Sathane le batemona ba gagwe bao a ilego a ba raka legodimong ke moka a ba lahlela mo lefaseng.—Kut. 12:7-9.

¹⁰ Ao e be e fo ba mathomomayo a phenyo ya Kgoši ye. Jesu o sa swanetšwe ke go “feleletša phenyo ya gagwe.” (Kut. 6:2) Dikahlolo tša Jehofa di sa dutše di tlo phethwa dikarolong ka moka tša tshepedišo ya Sathane mo lefaseng gomme Sathane le batemona ba gagwe ba swanetše go fedišwa. Selo sa pele seo se tlago go fedišwa ke Babilona o Mogolo, e lego mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka. Jehofa o rerile go diriša baetapele ba dipolotiki go fediša “mogweba-ka-mmele” yo yo kgopo. (Kut. 17:16, 17) Ka morago ga moo, Kgoši ya Mohlabani e tla fedišetša sa ruri tshepedišo ya dipolotiki ya Sathane. Ke moka Kriste, yoo gape a bitšwago “morongwa wa sekoti,” o tla feleletša phenyo ya gagwe ka go lahlela Sathane le batemona ba gagwe sekoting. (Kut. 9:1, 11; 20:1-3) Anke re boneng kamoo Psalme 45 e porofetilego ditiragalo tše tšeo di kgahlišago.

11. Ke ka tsela efe Kriste a nametšego pere ‘go lwela therešo’?

¹¹ Bala Psalme 45:4. Kgoši ye ya Mohlabani ga e lwele gore e hwetše naga goba go thopa batho. E lwa ntwa ya toka ka maikemišetšo a mabotse kudu. E nametše pere ‘go lwela baikokobetši, therešo le toko.’ Therešo e kgolokgolo yeo e swanetšego go lwelwa ke ya bogoši bja Jehofa bja legohle. Sathane o ile a gana pušo ya Jehofa ge a be a rabela kgahlanong le Yena. Ga e sa le go tloga ka nako yeo, therešo ye ya bohlokwa e ile ya ganetšwa ke batemona le batho. Ga bjale ke nako ya gore Kgoši e tloditšwego ya Jehofa e namele pere gomme e hlatsele therešo ya gore Jehofa ke yena a nnoši yo a swanelwago ke go buša.

12. Ke ka tsela efe Kgoši e nametšego pere ‘go lwela baikokobetši’?

¹² Le gona Kgoši ye e nametše pere ‘go lwela baikokobetši.’ Ka ge e le Morwa yo a tswetšwego a nnoši wa Modimo, o re beetše mohlala o mobotse kudu wa boikokobetšo  le go ikokobeletša bogoši bja Tatagwe. (Jes. 50:4, 5; Joh. 5:19) Balata ka moka bao ba botegago ba Kgoši ye ba swanetše go latela mohlala wa yona gomme ba ikokobeletše bogoši bja Jehofa dilong ka moka. Ke feela bao ba dirago seo ba tlago go dumelelwa go phela lefaseng le lefsa leo Modimo a re holofeditšego lona.—Sak. 14:16, 17.

13. Ke ka tsela efe Kriste a nametšego pere ‘go lwela toko’?

¹³ Kriste e bile o nametše pere ‘go lwela toko.’ Toko yeo Kgoši ye e e lwelago ke “toko ya Modimo”—ditekanyetšo tša Jehofa tša seo se nepagetšego le seo se fošagetšego. (Baroma 3:21; Doit. 32:4) Jesaya o porofetile mabapi le Kgoši Jesu Kriste gore: “Kgoši e tla buša ka toko.” (Jes. 32:1) Pušo ya Jesu e tla tliša “magodimo a mafsa” le “lefase le lefsa” tše di holofeditšwego, tšeo go tšona go tla ‘agago toko.’ (2 Pet. 3:13) Modudi yo mongwe le yo mongwe wa lefaseng leo le lefsa o tla swanelwa ke go phela ka ditekanyetšo tša Jehofa.—Jes. 11:1-5.

14. Seatla sa le letona sa Kriste se tla dira “dilo tše di boifišago” bjang? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

¹⁴ Ge e dutše e nametše pere, Kgoši ye e hlomile tšhoša lethekeng. (Ps. 45:3) Eupša go tla tla nako ya gore e khwamole tšhoša yeo gomme e e diriše ka seatla sa yona sa le letona. Mopsalme o porofetile ka gore: “Seatla sa gago sa le letona se tla go ruta dilo tše di boifišago.” (Ps. 45:4) Ge Jesu Kriste a tla be a nametše pere ya gagwe go phetha dikahlolo tša Jehofa ka Haramagedone, o tla dira manaba a gagwe “dilo tše di boifišago.” Ga re tsebe gore o tlo diriša eng go fediša tshepedišo ya Sathane. Eupša mogato woo o tla boifiša badudi ba lefaseng bao ba gannego go kwa temošo ya Modimo ya gore ba ikokobeletše pušo ya Kgoši ye. (Bala Psalme 2:11, 12.) Boporofeteng bja gagwe bja mabapi le bofelo, Jesu o itše batho ba tlo “idibala ka baka la poifo le go letela dilo tše di tlelago lefase le, gobane matla a magodimo a tla šišinyega.” O okeditše ka gore: “Ke moka ba tla bona Morwa wa motho a etla ka leru ka matla le ka letago le legolo.”—Luka 21:26, 27.

15, 16. “Madira” ao a tlago go latela Kriste ntweng a tla akaretša bomang?

¹⁵ Ge puku ya Kutollo e tsebiša ka go tla ga Kgoši “ka matla le ka letago le legolo” go tlo phetha kahlolo, e re: “Ke moka ka bona legodimo le bulega gomme ka bona pere e tšhweu. Yo a e nametšego o bitšwa Mmotegi le Morereši gomme o ahlola le go lwa ka go loka. Le gona, madira a legodimong a be a mo latela a nametše dipere tše tšhweu, a apere linene e tšhweu, e hlwekilego e botse. Molomong wa gagwe go tšwa tšhoša e telele e bogale gore a otle ditšhaba ka yona, gomme o tla di buša ka molamo wa tšhipi. Godimo ga moo, o gatakela le segatelo sa morara sa bogale bja kgalefo ya Modimo Ramatlaohle.”—Kut. 19:11, 14, 15.

¹⁶ Ke bomang bao e tlago go ba bahlabanigotee le Kriste bao ba bopago “madira” a legodimong ao a tla bego a mo latela ntweng? Ge Jesu a be a hloma tšhoša ya gagwe lethekeng ka lekga la pele go raka Sathane le batemona ba gagwe legodimong, o be a na le “barongwa ba gagwe.” (Kut. 12:7-9) Go bonagala go kwagala go phetha ka gore ntweng ya Haramagedone, madira a Kriste a tla akaretša barongwa ba bakgethwa. Na madira a gagwe a tla akaretša le batho ba bangwe? Jesu o holofeditše bana babo bao ba tloditšwego gore: “Yo a fenyago a ba a latela ditiro tša ka go fihla bofelong, ke tla mo nea matla godimo ga ditšhaba, o tla buša batho ka molamo wa tšhipi e le gore ba tle ba pšhatlaganywe go swana le dibjana tša letsopa, go etša ge ke amogetše seo go Tate.” (Kut. 2:26, 27) Ka gona madira a Kriste a legodimong a tla akaretša le bana  babo bao ba tloditšwego bao ka nako yeo ba tla bego ba hweditše moputso wa bona wa legodimong. Babušigotee le yena bao ba tloditšwego ba tla be ba na le yena ge a dira “dilo tše di boifišago” gomme a buša ditšhaba ka molamo wa tšhipi.

17. (a) Pere e tšhweu yeo Kriste a e nametšego e swantšhetša’ng? (b) Tšhoša le bora di swantšhetša’ng?

¹⁷ Bala Psalme 45:5. Kgoši ye e nametše pere e tšhweu yeo e swantšhetšago ntwa ya go loka le yeo e amogelegago mahlong a Jehofa. (Kut. 6:2; 19:11) Go oketša go tšhoša, e itlhamile le ka bora. Re bala gore: “Ka lebelela gomme ka bona pere e tšhweu; yo a e nametšego o be a swere bora; a newa mphapahlogo, a tšwela go yo fenya le go feleletša phenyo ya gagwe.” Tšhoša le bora di swantšhetša dilo tšeo Kriste a tlago go di diriša go phetha kahlolo manabeng a gagwe.

18. Ke bjang “mesebe” ya Kriste e tlago go ba “bogale”?

¹⁸ Mopsalme o porofetile ka polelo ya theto gore ‘mesebe ya Kgoši ye e bogale, e hlaba manaba a yona pelong’ le gona ‘e dira gore merafo e wele ka tlase ga yona.’ Polao yeo e tla ba ya lefase ka moka. Boporofeta bja Jeremia bo boletše e sa le pele gore: “Mohlang woo bao ba bolailwego ke Jehofa ba tla tlala go tloga pheletšong e nngwe ya lefase go ya go e nngwe.” (Jer. 25:33) Boporofeta bjo bo swanago le bjona bo re: “Ka buša ka bona morongwa a eme letšatšing, a goeletša ka lentšu le le hlabošago a re go dinonyana ka moka tše di fofago sebakabakeng: ‘Etlang mo, kgobokanelang selalelo se segolo sa Modimo, e le gore le je dinama tša dikgoši, dinama tša balaodi ba bahlabani, dinama tša banna ba matla, dinama tša dipere le tša bao ba di nametšego, le dinama tša bohle, tša ba ba lokologilego le tša bahlanka le tša ba banyenyane le ba bagolo.’”—Kut. 19:17, 18.

19. Kriste o tla fenya bjang le go feleletša phenyo ya gagwe?

¹⁹ Ka morago ga gore Kriste a fediše tshepedišo e kgopo ya dilo ya Sathane mo lefaseng, ‘ka letago la gagwe’ o tla ‘atlega’ goba a fenya. (Ps. 45:4) O tla feleletša phenyo ya gagwe ka go lahlela Sathane le batemona ba gagwe sekoting nakong ka moka ya Pušo ya Nywaga e Sekete. (Kut. 20:2, 3) Ge Diabolo le barongwa ba gagwe ka nako yeo ba tla be ba le boemong bja ge eka ba hwile, badudi ba lefaseng ba ka se sa tutuetšwa ke Sathane gomme ba tla kgona go ikokobeletša ka botlalo Kgoši ya bona yeo e fentšego le ya letago. Lega go le bjalo, pele ba ka bona lefase le fetoga ganyenyane-ganyenyane go ba paradeise, ba tlo ba le lebaka le lengwe la go thaba le Kgoši ya bona le babušigotee le yona ba legodimong. Tiragalo yeo e thabišago e tlo ahlaahlwa sehlogong se se latelago.