Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Jehova omufilishisho nomwaameni wetu

Jehova omufilishisho nomwaameni wetu

“Oye eshi a dama kuame, onda hala ndi mu xupife, nda hala ndi mu amene, osheshi ota shiiva edina lange.” — EPS. 91:14.

1, 2. Otwa yoolokafana ngahelipi momaukwaneumbo nosho yo monakudiwa yetu yopamhepo?

JEHOVA oye a tota po oukwaneumbo. (Ef. 3:14, 15) Nonande otu kale hatu di meumbo limwe, katu na omaukwatya neenghalo da faafana. Otashi dulika wa putukila povadali voye okudja eshi wa dalwa fiyo wa kula. Vamwe ova filwa ovadali vavo tashi dulika molwomikifi, oiponga ile la etifwa keenghalo dimwe vali. Ofimbo vamwe shidalelwe va mone ovadali vavo.

2 Tu li oilyo youkwaneumbo wovalongeli vaJehova, otu na yo onakudiwa yopamhepo ya yoolokafana. Otashi dulika wa dalelwa moshili, ngaashi vamwe hava ti, novadali voye ova findila mwoove omafinamhango opakalunga. (Deut. 6:6, 7) Ile otashi dulika u li umwe womomayovi oo e lihonga oshili okupitila moilonga yokuudifa yovapiya vali vamwe vaJehova. — Rom. 10:13-15; 1 Tim. 2:3, 4.

3. Oinima ilipi ye tu kuma atusheni?

3 Kakele kaasho twa tumbula metetekelo, ope na oinima yonhumba oyo ye tu kuma atusheni. Ohatu mono oixuna omolwoilanduliko yokunyona kwaAdam notwa fyuulula okuhawanenena, oulunde nosho yo efyo. (Rom. 5:12) Ndele  nande ongaho, tu li ovalongeli vaJehova vashili, ohatu dulu oku mu ifana “Tate” yetu. Jesaja 64:8 okwa ti kutya oshiwana shaKalunga oshihoololwa shonale osha li sha popya sha ti: “Omwene, Oove Tate.” Shikwao vali, Jesus okwa li a hovela oshihopaenenwa shaye sheilikano a ti: “Tate yetu ou u li meulu! Edina loye nali yapulwe.” — Mat. 6:9.

4, 5. Oshike hatu ka kundafana osho tashi tu kwafele tu kale tu na olupandu lomoule lokupandula Tate yetu Jehova?

4 Tate yetu womeulu ohe tu file oshisho nohe tu amene tu li oshiwana osho hashi ifana edina laye meitavelo. Omupsalme okwa ti kutya Jehova okwa popya a ti: “Oye [omulongelikalunga washili] eshi a dama kuame, onda hala ndi mu xupife, nda hala ndi mu amene, osheshi ota shiiva edina lange.” (Eps. 91:14) Osha yela kutya Jehova Kalunga omunahole ohe tu amene kovatondi vetu opo tuha hanaunwe po tu li oshiwana shaye.

5 Opo tu kulike olupandu letu lokupandula Tate yetu womeulu, natu ka kundafaneni oinima yopatatu ya fimana: (1) Tate yetu ohe tu file oshisho. (2) Jehova omwaameni wetu. (3) Kalunga okaume ketu kopofingo. Eshi hatu kundafana oitwa oyo, oshiwa okudilonga kekwatafano letu naKalunga nokukonakona kutya ongahelipi hatu dulu oku mu fimaneka e li Tate yetu. Otashi ke tu etela yo ouwa ngeenge otwa dilonga komanangeko noupuna oo Jehova a tuvikilila ovo tava ehene popepi naye. — Jak. 4:8.

JEHOVA OMUFILISHISHO MUNENENENE

6. Jehova oha ulike ngahelipi kutya oye omuyandji ‘wakeshe oshipewa shiwa’?

6 Omuhongwa Jakob okwa ti: “Keshe oshipewa shiwa, nokeshe oshali sha wanenena, ohashi di kombada, okuXe yomauyelele.” (Jak. 1:17) Omwenyo ou li omaano makumwifi a dja kuJehova. (Eps. 36:10) Ngeenge ohatu longifa onghalamwenyo yetu mokudulika kehalo laKalunga, ohatu ka mona omanangeko noupuna mahapu paife nohatu kala tu na etimaumbwile loku ka mona omwenyo waalushe mounyuni mupe. (Omayel. 10:22; 2 Pet. 3:13) Ndele mbela osho otashi shiiva ngahelipi ngeenge ope na oilanduliko yokunyona kwaAdam?

7. Ongahelipi Kalunga a yeulula oshivelo shokukala tu na ekwatafano lopofingo naye?

7 Jehova oye omufilishisho munenenene nohe shi ningi meenghedi itadi dulu okuvalwa. Pashihopaenenwa, efilonghenda laye ole tu xupififa. Atusheni ovalunde notwa fyuulula okuhawanenena kutate yetu wotetetete wokombada yedu. (Rom. 3:23) Ashike molwaashi Jehova omunahole, okwa li a katuka onghatu opo e tu yeululile oshivelo shokukala tu na ekwatafano lopofingo naye. Omuyapostoli Johannes okwa ti: “Omo tuu omo ohole yaKalunga ye tu hololelwa, Kalunga eshi a tuma Omona waye Ewifa mounyuni, opo tu kale tu nomwenyo muye. Opo tuu opo pe nohole — haopo, fye eshi twa kala tu hole Kalunga, ndelenee Oye a kala e tu hole nokwa tuma Omona waye a ninge ekulilo lomatimba etu.” — 1 Joh. 4:9, 10.

8, 9. Jehova okwa li a ulika ngahelipi kutya omufilishisho munenenene pefimbo laAbraham naIsak? (Tala efano olo li li pehovelo loshitukulwa.)

8 Mefelemudo 19 K.O.P., opa li pa ningwa oshiningwanima osho sha holola efiloshisho laJehova lopahole apa li fike li na sha noku ka hafela omwenyo waalushe kwovanhu ovaduliki. Ovaheberi 11:17-19 ova ti: “Meitavelo Abraham okwa yandja Isak eyambo eshi a yelekwa, heeno, oye tuu ou a pewa omaudaneko, okwa yandja ewifa laye eyambo, ou a lombwelwa: OmuIsak oludalo loye tali ka lukilwa edina loye, osheshi a diladila Kalunga ota dulu okunyumuna movafi; onghee okwe mu peululwa a fa a dja mefyo.” Oshiningwanima osho osha pambafana naashi Jehova a yandjela ovanhu Omona waye, Jesus Kristus. — Lesha Johannes 3:16, 36.

9 Isak ka li tuu a hafa eshi a xupifwa mefyo lopayambo! Nopehe na omalimbililo okwa li a pandula eshi Kalunga a yandja eyambo olo le mu kulila mo, odi oyo ya li ya moshixwa osho sha li popepi navo. (Gen. 22:10-13) Nomolwaasho  onhele oyo ya li ya lukwa “Omwene te limonene.” — Gen. 22:14.

EFILOSHISHO LEKWATAKANIFO

10, 11. Oolyelye hava kwatele komesho “oshilongayakulo shehanganifo,” nongahelipi ve shi pondola?

10 Ngeenge otwa dilonga kunghee Jehova a ulika kutya omufilishisho munenenene, ohatu ka tambula ko onghandangala ya fimanenena oyo Jesus Kristus ta dana, ngaashi Paulus naye a li a ninga eshi a ti: “Osheshi ohole yaKristus tai tu fininike ofye ava twa tokola ngaha: umwe okwa fya omolwaaveshe, hano aveshe ova fya; ndele Oye okwa fya ponhele yaaveshe, opo ovo ve nomwenyo ve he likalele vali vo vene, ndelenee Oye tuu ou e va fila nokwe va nyumukila.” — 2 Kor. 5:14, 15.

11 Molwaashi Ovakriste vomefelemudo lotete ova li ve hole Kalunga nova li va pandula oufembanghenda itau yelekwa nasha woku mu longela, ova li va tambula ko nehafo “oshilongayakulo shehanganifo.” Oilonga yavo yokuudifa nokuninga ovanhu ovahongwa oya yeululila ondjila ovanamitimadiwa va pange ombili naKalunga, va hafele oukaume naye nohauxuuninwa va ninge ovana vaye vopamhepo. Kunena, ovapiya vaJehova ovavaekwa otava kwatele komesho oshilonga sha faafana. Osho va pondola ve li ovakalelipo vaKalunga naKristus mounyuni omu osha ningifa tashi shiiva opo ovanamitimadiwa va nanwe kuJehova nova ninge ovaitaveli. — Lesha 2 Ovakorinto 5:18-20; Joh. 6:44; Oil. 13:48.

12, 13. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa pandula omafiloshisho mahapu oo Jehova e tu pa?

12 Ovakriste aveshe ovo ve na eteelelo lokombada yedu ohava ulike olupandu lavo lokupandula Jehova e li omufilishisho munenenene mokukufa ombinga moilonga yokuudifa Ouhamba pamwe novavaekwa. Oilonga oyo ohatu i longo hatu longifa Ombibeli oyo nayo i li efiloshisho laKalunga la denga mbada. (2 Tim. 3:16, 17) Mokulongifa nounghulungu Eendjovo daKalunga da nwefwa mo moukalele, ohatu kwafele vamwe va ka mone omwenyo waalushe. Ndele atusheni otwe lineekela efiloshisho vali limwe laJehova, omhepo yaye iyapuki oyo hai tu kwafele moilonga ya tya ngaho. (Sak. 4:6; Luk. 11:13) Osho ohashi etifa oidjemo itunhula, ngaashi hashi ulikwa alushe mo-Yearbook of Jehovah’s Witnesses (embo lokomudo lEendombwedi daJehova.) Kashi fi tuu oufembanghenda okukufa ombinga moilonga oyo tai fimanekifa Tate yetu omufilishisho!

13 Mokutala kwaashishe osho Kalunga e tu pa, oshiwa okulipula kutya: ‘Mbela ohandi longo ngoo ngaashi handi dulu moukalele opo ndi ulikile Jehova kutya onde mu pandula neenghono omolwomafiloshisho aye? Omeenghedi dilipi handi dulu okuxwepopala opo ndi kale omuudifi wonghundana iwa a pyokoka.’ Ohatu dulu okuulika kutya otwa pandula omafiloshisho aKalunga makumwifi mokupitifa Ouhamba komesho monghalamwenyo yetu. Ngeenge otwa ningi ngaho, Jehova ota ka shilipaleka kutya eemhumbwe detu oda wanifwa po. (Mat. 6:25-33) Omolwohole yaKalunga, nopehe na omalimbililo otwa hala okulonga ngaashi hatu dulu opo tu mu hafife. — Omayel. 27:11.

14. Ongahelipi Jehova a kala omwaameni woshiwana shaye?

14 Omupsalme David okwa imba ta ti: “Nande ondi li moupongo nomoluhepo: Omwene ota file nge oshisho. Oove omukwafi nomuxupifi wange.” (Eps. 40:18) Jehova okwa kala luhapu ta ulike kutya oku li omwaameni woshiwana shaye shi li ongudu, unene tuu eshi sha kala tashi hepekwa nokutewaatewa kovatondi vasho. Inatu pandula tuu eshi Kalunga ketu he tu kwafele pomafimbo a tya ngaho nohe tu pe alushe omafiloshisho mahapu opamhepo!

 JEHOVA OMWAAMENI

15. Yandja oshihopaenenwa osho tashi ulike nghee xe omunahole a li a kendabala okwaamena omona.

15 Xe omunahole iha file ashike oshisho ovana vaye ndele oha kendabala yo oku va amena. Iha ongaonga oku va amena ngeenge ve li moshiponga. Omumwatate umwe ota dimbuluka oshiningwanima shimwe sha ningilwe fimbo a li okamatyona. Fiku limwe fimbo ye naxe va li tava di moukalele ova li ve na okutauluka okamomolonga konhumba. Omeva okwa li taa tondoka neenghono molwaashi okwa li kwa lokwa odula yepoola ongula yefiku olo. Ndele opo omunhu u tauluke omeva oo owa li u na okunhuka kemanya limwe linene to nhukile kulikwao. Molwaashi oye a li komesho yaxe, omhadi yaye oya li ya fenunguta ko kemanya ndele ta wile momeva oo a li taa tondoka nokwa li a ningina ko lwoikando ivali. Ka li tuu a hafa eshi xe a li e mu hakana divadiva noku mu yaula mo e mu xupife aha fye omeva! Tate yetu womeulu ohe tu xupifa komafundja opafaneko ounyuni ou woukolokoshi nosho yo omupangeli wao Satana. Jehova oye omwaameni a shiya ko oo keshe umwe ta ka kala a hala okukala e na. — Mat. 6:13; 1 Joh. 5:19.

16, 17. Ongahelipi Jehova a li a kwafela nokwaamena Ovaisrael eshi va li tava lwifa Ovaamaleki?

16 Oshiningwanima shOvaisrael va xupifwa moupika waEgipti nosho yo eshi va amenwa pashikumwifilonga va tauluke Efuta Litilyana mo 1513 K.O.P., otashi holola kutya Jehova oha amene pahole. Konima yolweendo lile lokolupadi mombuwa va finda komhunda Sinai, ova li va fika muRafidim.

17 Mokutala kexunganeko laGenesis 3:15, Satana okwa kala tashi dulika ta kongo eemhito opo a ponokele Ovaisrael ovo va li tava monika va fa vehe na ekwafo lasha. Okwa li ta kendabala okuninga ngaho ta longifa Ovaamaleki ovo va li ovatondi voshiwana shaKalunga. (Num. 24:20) Natu ka taleni kwaasho Jehova a li a wanifa po okupitila movalumenhu vane ovadiinini; Josua, Moses, Aron, naHur. Eshi Josua a li ta lwifa Ovaamaleki, Moses, Aaron, naHur ova li ashike ve li poshikulundudu shi li popepi. Ovaisrael ova li va ulika kutya ove na eenghono molwoodi  olo eshi Moses a yelula omaoko aye. Ngeenge omaoko aye a loloka, Aron naHur ova li ve mu yambidida. Osho osha ulika kutya kekwafo laJehova nomolweameno laye, “Josua okwa denga nokutaata Amalek novanhu vaye.” (Ex. 17:8-13) Ponhele opo Moses okwa li a tunga po oaltari ndele te i luku, “Omwene, Ye epandela lange.” — Lesha Exodus 17:14, 15.

OKWA KALA TE VA AMENE KOMALULO ASATANA

18, 19. Kalunga oha amene ngahelipi ovapiya vaye pefimbo letu?

18 Jehova oha amene ovo ve mu hole nohava dulika kuye. Ngaashi Ovaisrael va li va ninga puRafidim, nafye ohatu pula Kalunga e tu amene ngeenge twa dingililwa kovatondi. Jehova ohe tu amene alushe tu li ongudu, nohe tu kwafele tuha wile momalulo Ondiaboli. Diladila keemhito adishe odo Jehova a kala ta amene ovamwatate ovo hava kanyatele oudiinini wavo mokuhakufa ombinga moinima yopapolotika. Pashihopaenenwa, osho osha li hashi ningwa pefimbo lepangelo laNazi muNdowishi nomoilongo ikwao mo 1930 nosho yo 1940 nasha. Okulesha nokudilonga komahokololo onghalamwenyo mwa kwatelwa oo haa kala mo-Yearbook (embo lokomudo) e na sha nanghee Jehova a kala nokwaamena oshiwana shaye pomafimbo omahepeko, otaku ka pameka elineekelo letu muJehova. — Eps. 91:2.

Jehova ota dulu okulongifa ovaitaveli vakwetu ve tu kwafele tu kanyatele oudiinini wetu momafimbo madjuu (Tala okatendo 18-20)

19 Ohatu mono omadimbulukifo oo tae tu kwafele tu kale twa amenwa okupitila mehangano laJehova nomoishangomwa yalo. Natu ka taleni kunghee osho sha li ekwafo linene pefimbo opo la diko. Eshi ounyuni ou tau ende tau ningine monhata yokunwa sha pitilila ile youmbwada noyokutala omafano oipala, Jehova okwe tu pa omadimbulukifo opaulumomhumbwe nosho yo ekwafo tali longo opo i tu pashule shi na sha noiponga ya tya ngaho. Pashihopaenenwa, Tate yetu okwe tu pa omayele tu henuke ookaume vai ngeenge hatu longifa eenhele dokointaneta odo hadi ifanwa social networking. * — 1 Kor. 15:33.

20. Meongalo lopaKriste ohatu mono mo eameno newiliko lilipi?

20 Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa “longwa kOmwene”? Omokudulika filufilu koipango yaye. (Jes. 54:13) Meongalo ohatu mono mo ewiliko neameno olo twa pumbwa molwaashi omu na ovakulunhuongalo ovadiinini ovo hava yandje omayele nosho yo ekwafo lopamhepo. (Gal. 6:1) Omafiloshisho mahapu aJehova ohaa pitile ‘meeshali’ odo di li ovanhu. (Ef. 4:7, 8) Mbela otu na okulinyenga ngahelipi ngeenge hatu pewa omayele? Kalunga ote ke tu nangeka noupuna ngeenge otwa dulika nehalo liwa. — Heb. 13:17.

21. (a) Otu na okukala twa tokola toko okuninga shike? (b) Oshike tashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula?

21 Natu kaleni twa tokola toko okuwilikwa komhepo iyapuki nokudulika kewiliko laTate yetu womeulu. Otu na yo okudilonga kokukalamwenyo kwOmona, Jesus Kristus nokukendabala okushikula oshihopaenenwa shaye sha denga mbada. Jesus okwa li a nangekwa noupuna omolwokudulika nokuli fiyo omefyo. (Fil. 2:5-11) Ngeenge nafye otwa kala twe lineekela muJehova nomutima wetu aushe, ohatu ka nangekwa noupuna ngaashi Jesus. (Omayel. 3:5, 6) Onghee hano, natu kaleni alushe twe lineekela Jehova e li omufilishisho nomwaameni a shiya ko. Kashi hafifa tuu noshi li oufembanghenda munene oku mu longela! Otashi ka xwameka ohole yetu yoku hola Tate yetu eshi hatu ka kundafana efiloshisho laye etitatu, okupanga oukaume naye. Oshitukulwa tashi shikula otashi ka kundafana kutya ongahelipi Jehova e li kaume ketu kopofingo.

^ okat. 19 Oihopaenenwa yomadimbulukifo oo otai hangwa moitukulwa ngaashi, “Kala ho longifa ointaneta nelungi oyo hai longifwa okutandavelifa omauyelele mounyuni aushe,” shi li mOshungonangelo 15 Auguste 2011, epandja 3-5; “Kala wa lungamena eemwiyo dOndiaboli!” nosho yo “Kaleni mwa pama nokuhenuka eemwiyo daSatana!” i li mOshungonangelo 15 Auguste 2012, epandja 20-29.