Kalap go long lista

Kalap go long lista bilong ol tok

HISTORI BILONG YUMI

100 Yia Bilong Samting i Strongim Bilip

100 Yia Bilong Samting i Strongim Bilip

“Man long muvi i luk moa olsem Brata Russell winim Brata Russell yet!”​—Man i lukim “Photo-Drama” long 1914.

NAU em 100 yia bilong “Photo-Drama of Creation,” em muvi ol i wokim bilong kirapim man long bilip olsem Baibel em Tok Bilong God. Long dispela taim bipo, ol man i bilip long evolusen, ol i gat pasin bilong sutim tok, na ol i holim 2-pela tingting long ol samting, olsem na planti man i bin lusim bilip, tasol “Photo-Drama” i bin litimapim nem bilong Jehova olsem Man Bilong Wokim olgeta samting.

Charles T. Russell i go pas long ol Sumatin Bilong Baibel, na oltaim em i wok long painim nambawan gutpela rot bilong helpim planti man moa long kisim save kwik long tok i tru bilong Baibel. Paslain long ol i wokim “Photo-Drama,” ol Sumatin Bilong Baibel i bin yusim ol buk na nius bilong Baibel winim 30 yia. Nau ol i tingim wanpela nupela rot​—⁠ol i laik yusim muvi long autim tok i tru bilong Baibel.

YUSIM MUVI LONG AUTIM GUTNIUS

Bihain long 1890, ol man i stat long wokim ol muvi i no gat toktok long en. Long 1903, ol i soim wanpela muvi bilong lotu long wanpela haus lotu long New York City. Long 1912, ol bisnis i kirap nupela long wokim muvi, na long dispela taim tu Brata Russell i redim ol samting bilong wokim “Photo-Drama.” Em i luksave olsem tok i stap long pepa inap helpim ol man long kisim save long tok i tru bilong Baibel, tasol muvi em gutpela rot moa bilong helpim ol man.

“Photo-Drama” i longpela inap 8-pela aua, na i gat 4-pela hap bilong en, na i gat 96 tok i kain olsem pablik tok em ol i bin rekodim​—⁠man i mekim ol dispela tok em man we planti manmeri long dispela taim i save long em. Naispela musik i kamap wantaim ol piksa bilong dispela muvi. Sampela brata i pilaim ol rekoding bilong toktok na musik, na long wankain taim ol i pilaim ol piksa slait na film bilong ol stori bilong Baibel em planti man i save long en.

“Em i kamapim gut ol piksa bilong ol samting i bin kamap, kirap long taim God i wokim ol sta na i go inap long Taim Bilong Wan Tausen Yia Bilong Krais i Stap King.”​​—⁠F. Stuart Barnes, em i gat 14 krismas long 1914

Ol brata i baim planti piksa bilong film na ol piksa slait long sampela kampani. Ol atis long Philadelphia, New York, Paris, na London i penim olgeta wan wan freim bilong ol piksa slait na ol film. Ol lain long Betel tu i bin mekim bikpela wok bilong penim ol piksa slait na mekim ol nupela slait bilong senisim ol slait i bruk. Na tu, ol yet i wokim sampela film. Sampela long famili Betel i go long taun Yonkers, New York, na ektim stori bilong Abraham, Aisak, na ensel husat i bin pasim Abraham long givim pikinini man bilong em olsem ofa.​—⁠Stt. 22:​9-12.

Ol brata i skelim gut taim na ol i pilaim ol longpela film, 26 rekoding, na 500 piksa slait

Wanpela wanwok bilong Brata Russell i tokim ol niuslain olsem dispela muvi bai “kirapim laik bilong planti tausen manmeri long save long tok bilong Baibel, winim ol narapela samting ol lotu i bin mekim long bipo.” Yu ting ol pris pasto bai amamas long dispela nupela samting bilong helpim planti man husat i hangre long kisim save long tok bilong Baibel? Nogat tru! Ol wokman bilong Kristendom i tok kros long “Photo-Drama,” na sampela i giaman na mekim ol pasin trik long pasim ol manmeri long lukim dispela muvi. Long wanpela ples bung, ol wokman bilong lain Kristendom i stretim rot long kilim i dai pawa taim ol man i wok long lukim “Photo-Drama.”

Ol sista long ol kongrigesen i givim ol fri kopi bilong buklet i gat ol piksa i stap long “Photo-Drama”

Ol manmeri i kisim tu ol piksa pin i gat piksa bilong pikinini Jisas, na em bilong kirapim man long stap olsem “pikinini bilong bel isi”

Maski i olsem, em fri long ol man i ken lukim “Photo-Drama,” olsem na planti manmeri tru i save pulap long ol haus piksa. Long olgeta wan wan de long Amerika, ol i save soim “Photo-Drama” long ol manmeri long planti siti, klostu olsem 80 siti. Planti manmeri i kirap nogut long lukim namba 1 muvi i gat saun long en. Sampela piksa i kamap kwiktaim bihain long narapela narapela, olsem na odiens inap lukim gut olsem wanem kiau i bruk na pikinini kakaruk i kam ausait long sel, na wanpela plaua i op isi isi. Ol dispela piksa i kamapim klia olsem Jehova i gat savetingting. Olsem mipela i kamapim pinis long kirap bilong dispela atikol, taim wanpela man i lukim Brata Russell long muvi na Brata Russell i mekim tok long kirap bilong “Photo-Drama,” dispela man i tok “man long muvi i luk moa olsem Brata Russell winim Brata Russell yet!”

BIKPELA WOK BILONG SKULIM MAN LONG BAIBEL

Ol i soim “Photo-Drama” long namba 1 taim long Janueri 11, 1914, long haus piksa bilong lain Intenesenel Baibel Stiudens Asosiesen, long New York City

Tim Dirks, em wanpela man bilong raitim ol buk na wokim ol muvi, em i tok “Photo-Drama” em “fes muvi i gat saun (toktok ol i bin rekodim), ol piksa i soim ol samting i muv, na ol piksa slait i gat kala long en.” Long ol muvi ol i bin wokim paslain long “Photo-Drama,” ol i bin yusim sampela bilong ol dispela samting, tasol ol i no bungim na yusim olgeta long wankain taim, na moa yet long muvi i stori long tok bilong Baibel. Na i no gat narapela muvi we planti manmeri tru i bin lukim​—⁠insait long namba 1 yia ol i soim dispela muvi, inap olsem 9 milion manmeri i lukim dispela muvi long Not Amerika, Yurop, Australia, na Nu Silan!

Ol i soim “Photo-Drama” long namba 1 taim long Janueri 11, 1914, long New York City. Inap 7-pela mun bihain, bikpela hevi tru i bin kamap, em Wol Woa 1. Tasol planti manmeri long olgeta hap bilong graun i go bung long lukim “Photo-Drama,” na ol i kisim bel isi taim ol i lukim ol naispela piksa bilong ol blesing em Kingdom bai kamapim. Yia 1914 em wanpela yia we “Photo-Drama” i bin winim tru olgeta narapela muvi em ol i bin soim long dispela taim.

Ol i redim 20 kopi bilong “Photo-Drama” na ol i soim long olgeta hap bilong Not Amerika