Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

Oñgeni Matutualako Nehambu

Oñgeni Matutualako Nehambu

“Inkha omunthu umwe ukala omanima omanyingi, aeho eehambukilwe.”ECL. 11:8.

1. Ononkhano patyi onongwa mba Jeova mbutukuatesako okukala nehambu?

JEOVA uhanda tukale nehambu, iya utuavela ononkhano ononyingi onongwa mbutuhambukiswa. Tyimwe etuavela, omuenyo. Ngotyo, tupondola okuundapesa omuenyo opo tuhivilike Huku, mokonda oe wetueta mefendelo liotyotyili. (Sal. 144:15; João 6:44) Tyotyili Jeova utuhole iya utulaa okuti metukuatesako opo tutualeko okumuumbila. (Jer. 31:3; 2 Cor. 4:16) Mokonda yononkhano onongwa mba Huku, tuna ombembwa yotyotyili, newaneko, nohole novakuatate vetu mouye auho, iya apeho tuhinangeleswa okuti Jeova utuhole. Tupu tuna ekevelelo ewa komutwe wandyila.

2. Oityi ovaumbili vamwe vekolelo va Huku valwa natyo?

2 Namphila omahunga oo etukalesa nehambu, ovaumbili vamwe vekolelo va Huku valwa nomalusoke ahaviukile konthele yavo muene. Hamwe vasoka okuti Jeova kesuku navo, tupu kesuku novilinga vemulingila. Ovanthu vokulwa nomalusoke ahaviukile, vapondola okusoka okuti okukala “omanima omanyingi” nehambu, ondyoi vala. Omuenyo upondola okukala ngatyina enthiki.Ecl. 11:8.

3. Oityi tyipondola okueta omalusoke ahaviukile?

3 Ovakuatate ovo nonomphange, hamwe vena omalusoke oo mokonda yatyimwe tyevesoyesa, nouvela, ine ovitateka viokukulupa. (Sal. 71:9; Pro. 13:12; Ecl. 7:7) Tupu, tuna okuimbuka okuti omutima wetu “omukengeleli” iya upondola okutusokesa okuti katusilivila, alo umwe tyina Huku etupanda. (Jer. 17:9; 1 João 3:20) Eliapu litendeleya ovaumbili va Huku. Iya vana vasoka nga Satanasi vapondola okutuhongiliya okutavela kuetyi Elifaz apopile, okuti ku Huku katusilivila. Oo omatutu o pononthiki mba Job, iya no hono atualako.Jó 4:18, 19.

4. Oityi matulilongesa monthele ei?

4 Movihonekwa, Jeova utukalesa nonthumbi yokuti makala navana valwa nomalusoke ahaviukile. (Sal. 23:4) Onkhalelo imwe akala nonthue, o pokati Kondaka yae. Ombimbiliya “ina ononkhono ononene mu Huku, pala okuhanya ovipuka viatuituilwa nononkhono.” Otyo tyilekesa okuti ipondola okupilulula omalusoke etu ahaviukile. (2 Cor. 10:4, 5) Ngotyo, tutalei oñgeni tupondola okuundapesa Ombimbiliya opo itukuateseko okukala, nokutualako nehambu. Upondola okupolako ouwa, nokuvasa ononkhalelo mbokupameka vakuenyi.

UNDAPESA OMBIMBILIYA OPO UKALE NEHAMBU

5. Oityi tyipondola okutukuatesako okukala nehambu?

5 Apostolu Paulu wapopia ovipuka vimwe vipondola okutukuatesako okukala nehambu. Walondolele ewaneno mo Korintu okuti: “Tualeiko okutala nawa inkha mukahi mekolelo.” (2 Cor. 13:5) “Ekolelo” lituka kovipuka Omukristau elilongesa vikahi Mombimbiliya. Inkha tupopia, nokulinga etyi Ombimbiliya ilongesa, matutyivili okutala okuti tukahi “mekolelo.” Tyotyili, katupondola okuholovona onthele patyi Yombimbiliya matulandula. Tuna okutavela atyiho Ombimbiliya ilongesa.Tia. 2:10, 11.

6. Omokonda yatyi tuesukisila okulitala “inkha tukahi mekolelo”? (Tala olutalatu pefo pahimbikila onthele ei.)

6 Hamwe upondola okuhelitale inkha ukahi mekolelo, haunene inkha usoka okuti kumetyivili. Mahi, etyi Jeova asoka konthele yetu tyakolela vali, mokonda wii vali ovipuka ovinyingi tyipona onthue. (Isa. 55:8, 9) Jeova utala nawa ovafendi vae, ha pala okuvehitisa, mahi opala okuvasa ovituwa oviwa vena, nokuvekuatesako. Tyina uundapesa Ondaka ya Huku pala okulitala “inkha ukahi mekolelo,” mohimbika okulitala ngetyi Huku ekutala. Otyo matyikukuatesako okulityilika omalusoke ahaviukile okuti kusilivila, nokukuhinangelesa okuti komaiho a Huku, wakolela unene. Otyo matyikala ngatyina waikula pondyanena opo mondyuo mumoneke.

7. Oñgeni ongeleka yovanthu vekolelo vapopiwa Mombimbiliya itukuatesako?

7 Onkhalelo imwe ongwa yokulitala inkha tukahi mekolelo, okusokolola kongeleka yovanthu vekolelo vapopiwa Mombimbiliya. Eleka onkhalelo yomuenyo wavo, no yomuenyo wove, nomalusoke avo, nomalusoke ove, iya otale oñgeni ñgeno walinga inkha wali motyitateka tyavo. Tutalei onongeleka ononthatu mbulekesa oñgeni upondola okuundapesa Ombimbiliya opo ulitale “inkha ukahi mekolelo.” Otyo tupu matyikukuatesako okukala nehambu.

OMUHEPE WAHEPA

8, 9. (a) Ovitateka patyi omuhepe omuhepi ankho ena? (b) Omalusoke patyi ahaviukile omuhepe hamwe akalele nao?

8 Etyi Jesus ankho ekahi mondyuo ya Huku mo Jelusalei, wamuene omuhepe umwe wahepa. Ongeleka yae ipondola okutukuatesako okukala nehambu alo umwe tyina tuhetyivili okulinga ovipuka aviho tuhanda. (Tanga Lucas 21:1-4.) Nkhele soka kovitateka viae. Ankho una oluihamo luokuasiwapo nomulume wae. Tupu, ononkhalamutwe mbonongeleya ankho kavakuatesako ovahepe ngae, mahi ankho vevetumina nokuvevaka. (Luc. 20:47) Ankho wahepa unene, iya otyiawa ankho evila okuava mondyuo ya Huku, tyielekwa nonombongo omunthu ankho apondola okufetwa tyina amaundapa vala onominutu mbehehi.

9 Soka oñgeni omuhepe ankho elitehelela tyina anyingila pepata liondyuo ya Huku noumbongo uvali wovivela. Okuti wasokele okuti onombongo ankho akaava kambuhi okumbueleka nonombongo ankho ñgeno aava inkha omulume wae una omuenyo? Etyi amona okuti onombongo mbavakuavo ononyingi vali, okuti wakalele nohonyi, nokusoka okuti onombongo mbae kambusilivila? Namphila hamwe asokele ngotyo, mahi waavele etyi ankho ena pala okukuatesako efendelo liotyotyili.

10. Oñgeni Jesus alekesile okuti omuhepe wakolela unene ku Huku?

10 Jesus wapopile okuti omuhepe, notyiawa tyae, ankho vakolela unene ku Jeova. Wati, omuhepe “wapakamo vali unene tyipona [ovahona] ovo aveho.” Otyiawa tyae ankho matyihonyekwa noviavakuavo, mahi Jesus wemupandele vali unene. Vana ankho vokuavalula onombongo mondyuo ya Huku, kavanoñgonokele okuti oumbongo oo uvali wovivela ankho wakolela unene ku Jeova, nokuti Jeova ankho wapanda unene omuhepe. Tyotyili, etyi ovanthu vasoka netyi ankho omuhepe asoka konthele yae muene, hatyoko tyakolela vali, mahi ankho otyetyi Huku asoka. Okuti upondola okuundapesa ehipululo olio opo ulitale inkha ukahi mekolelo?

Oityi ulilongesila kongeleka yomuhepe omuhepi? (Tala pono palagrafu 8-10)

11. Oityi upondola okulilongesila kehipululo liomuhepe?

11 Etyi wava ku Jeova tyitei konkhalelo yomuenyo wove. Mokonda yokuakulupa ine yovitateka viekongoko, vamwe vaundapa vala katutu movilinga viokuivisa. Okuti vesukisa okusoka okuti omuvo vaundapa movilinga viokuivisa kawesukisile okuhonekwa polelatoliu? Namphila hamwe umukuendye ine una ekongoko ewa, upondola okusoka okuti ononkhono ulinga kambuhi, okumbueleka no noola ononyingi ovanthu va Huku vaundapa movilinga viae. Ehipululo liomuhepe wahepa litulongesa okuti Jeova utala, nokupanda ovipuka aviho ovitutu tumulingila, haunene tyina onkhalelo yomuenyo wetu yepuiya. Soka kuetyi walinga movilinga via Jeova menima liokualamba. Okuti pena omuvo umwe walingile ononkhono onene opo uumbile Jeova? Inkha pena, upondola okukala nonthumbi yokuti Jeova wapandele unene omuvo oo. Ulekesa vala okuti “ukahi mekolelo” tyina uhetekela omuhepe wahepa, nokulinga atyiho uvila movilinga via Jeova.

“NDYIPAE”

12-14. (a) Oñgeni omalusoke ahaviukile akalesile Eliya? (b) Oityi hamwe tyasokesile ngotyo Eliya?

12 Omuuli Eliya ankho omukuatyili ku Jeova, nokuna ekolelo liapama. Mahi, pomuvo umwe wanumanene iya aiti Jeova opo emuipae, wati: “Papwa! Pahe Jeova ndyipae.” (1 Reis 19:4) Vana vehenekale novitateka vapondola okusoka okuti elikuambelo lia Eliya lialingwa vala “tyihasokele.” (Jó 6:3) Mahi ankho ukahi umwe nokupopia otyili. Tala okuti Jeova kanumanene na Eliya, mahi wemukuatesileko.

13 Omokonda yatyi Eliya asokelele ngotyo? Puetyi Eliya ehenesoke ngotyo, walingile ehuviso limwe lialekesile okuti Jeova o Huku yotyotyili. Konyima yehuviso olio, ovauli 450 va Baale avaipawa. (1 Reis 18:37-40) Tyafuile Eliya ankho ukevela okuti ovanthu va Huku pahe mavakondoka mefendelo liotyotyili, mahi atyihamoneka. Onkhai-hamba ondingavivi Jezabele yatumine okupopila Eliya okuti memuipaa. Opo ahaipawe, Eliya aende nkholo, atundu mo Isilayeli, akuate mo Judaa akaholama moluhandya.1 Reis 19:2-4.

14 Puetyi Eliya ankho ekahi aike moluhandya, ahimbika okusoka okuti ovilinga viae viokuula kavisilivila. Wapopila Jeova okuti: “Ame havililepo kovakuaukulu vange.” Ankho ulitehelela okuti kesilivila vali, elieleka nomankhipa ovakuaukulu vae vokuankhia. Mokusoka kwae, ankho ku Jeova nokuvakuavo kesilivila vali.

15. Oñgeni Huku alekesile Eliya okuti nkhele wemupanda?

15 Mahi Wepondolo Aliho, ankho utala Eliya monkhalelo yelikalela. Eliya ankho wakolela unene ku Huku, iya Jeova emunoñgonokesa tyo. Huku watumine oandyu opo imupameke. Tupu, Jeova wemuavelele okulia nomeva viemukuatesileko mokueenda kuononthiki 40 akala Komphunda Horebe. Etyi Eliya asoka okuti petupu vali omu Isilayeli nawike watuaileko nekolelo mu Jeova, Huku wemupopila noluembia okuti otyo hatyiliko. Tupu tala okuti Huku wavelele Eliya otyilinga otyikuavo, iya Eliya etyitavela. Eliya wakuatesilueko na Jeova, iya akala vali nononkhono akondoka motyilinga tyae tyokuula.1 Reis 19:5-8, 15-19.

16. Oñgeni Huku ehole okukukuatesako?

16 Upondola okuundapesa ongeleka ya Eliya opo ukale nehambu nokutala inkha “ukahi mekolelo.” Tete, soka oñgeni Jeova ehole okukukuatesako. Okuti omukulu umwe weuaneno ine Omukristau omukuavo walongoka nawa wekukuatesileko momuvo ankho wesukisa? (Gál. 6:2) Okuti Ombimbiliya, nomikanda vietu, nomaliongiyo viekukuatesileko okulitehela okuti Jeova usuka nove? Onthiki ukuateswako mononkhalelo ngombo, soka Olie tyilityili wekukuatesako, iya ohinangela okupandula Jeova melikuambelo.Sal. 121:1, 2.

17. Oityi Jeova apanda kovaumbili vae?

17 Vali, hinangela okuti omalusoke ahaviukile apondola okutuyondya. Etyi tyakolela vali kuonthue onkhalelo Huku etutala. (Tanga Romanos 14:4.) Jeova upanda unene onthilo tuna nae, nekolelo lietu mwe. Okupandwa na Jeova katyitei kokuundapa unene movilinga viae. Nga Eliya, pena ovipuka ovinyingi ove uhole okulinga movilinga via Jeova, mahi ohevimono. Hamwe uhole okukuatesako vakuenyi mewaneno otyo uhetyii. Iya ovanthu potyilongo tyove hamwe veiva otyili mokonda yononkhono ulinga.

18. Otyilinga wapeua na Jeova tyilekesa tyi?

18 Okuhulililako, soka kovilinga wapeua na Jeova vilekesa okuti wekupanda. (Jer. 20:11) Nga Eliya, hamwe usoya mokonda ngoti kukahi nokuava ovinyango movilinga viove ine omokonda ovilinga uhanda okuvasa meongano lia Huku kukahi nokuvivasa. Mahi nongotyo, nkhele una omunkhima atuho tuna, omunkhima wokuivisa onondaka onongwa Mbouhamba, nokuihanwa okuti Umbangi ya Jeova. Moluotyo, tualako nekolelo mu Jeova. Iya ngetyi Jesus apopia, “mokanyingila mehambu liomuhona wove.”Mat. 25:23.

‘ELIKUAMBELO LIOMUNTHU WEIHAMENWA’

19. Oñgeni omuhoneki wo Salmo 102 ankho elitehelela?

19 Omuhoneki wo Salmo 102 ankho wehulilua. Ankho “weihamenwa,” mokonda ankho ukahi nokumona ononkhumbi. Tupu ankho “wasoya,” mokonda ankho utupu vali ononkhono mbokutualako novitateka viae. (Salmo 102, okasapi ko salmu oyo) Ankho usoka vala konthele yomaluihamo ae, nounye, noñgeni ankho elitehelela. (Sal. 102:3, 4, 6, 11) Ankho usoka okuti Jeova uhanda okumuyekapo.Sal. 102:10.

20. Oñgeni elikuambelo lipondola okukuatesako omunthu ukahi nokulwa nomalusoke ahaviukile?

20 Mahi omuhoneki wo no salmu ankho nkhele upondola okuhivilika Jeova. (Tanga Salmo 102:19-21.) O Salmo 102 itulekesa okuti alo umwe vana vekahi “mekolelo” vapondola okukala noluihamo avehetyivili vali okusoka natyike. Omuhoneki wo no salmu ankho ulitehela okuti ukahi aike mokonda yovitateka, ankho ulitehela “ngotyiila tyikahi atyike kombanda yondyuo.” (Sal. 102:7) Inkha nthiki imwe ulitehelela ngotyo, tyipopila Jeova melikuambelo ngetyi tyalingile omuhoneki wo no salmu. Omalikuambelo ove maekukuatesako okulwisa omalusoke ahaviukile. Jeova ulaa okuti “matehelela elikuambelo liepongo, kamatombo elikuambelo liae.” (Sal. 102:17) Yumba onthumbi komulao oo.

21. Oñgeni omunthu ukahi nokulwa nomalusoke ahaviukile apondola okukala vali nehambu?

21 O Salmo 102 tupu ilekesa oñgeni upondola okukala vali nehambu. Omuhoneki wo no salmu wasokele koupanga wae na Jeova. (Sal. 102:12, 27) Wavasile epameko etyi anoñgonoka okuti Jeova apeho ukuatesako ovanthu Vae opo vakoleleye movitateka. Ngotyo, inkha omalusoke ahaviukile pamwe ekutyilika okulinga etyi ankho uhanda okulinga movilinga via Huku, likuambela konthele yotyo. Ita ku Huku atehelele elikuambelo liove, ha mokonda vala matepulula ovitateka viove mahi tupu “opo enyina lia Jeova liiviswe.”Sal. 102:20, 21.

22. Oñgeni kese umwe puonthue apondola okuhambukiswa Jeova?

22 Tyotyili, tupondola okuundapesa Ombimbiliya opo tulitale inkha tukahi “mekolelo,” iya tuapandwa na Jeova. Otyili okuti mouye uno, kamatutyivili okumanako omalusoke aeho ahaviukile ine ovipuka vitusoyesa. Mahi, atuho tupondola okuhambukiswa Jeova, nokukala nomuenyo wahapu inkha tutualako nekolelo movilinga viae.Mat. 24:13.