Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Mbela itamu dulu okuninga Elongelokalunga lOukwaneumbo monghedi tai shambula?

Mbela itamu dulu okuninga Elongelokalunga lOukwaneumbo monghedi tai shambula?

Omumwatate umwe omudali wokuBrazil okwa ti: “Luhapu ngeenge hatu ningi Elongelokalunga lOukwaneumbo ohatu pwile mo ashike fiyo omokati koufiku ngeenge inandi dimbula oukwaneumbo wange.” Omutwe woukwaneumbo umwe wokuJapani owa ti kutya okamonamati kao komido 10 ihaka tale nokuli kefimbo nohaka kala ka hala okutwikila. Omolwashike mbela? Xe yako okwa ti: “Ohaka kala ke na ondjungu naasho ohashi ka hafifa neenghono.”

Oshoshili kutya haunona aveshe hava kala ve na ondjungu, nopaushili wovene vamwe ihava hafele elongelokalunga loukwaneumbo. Omolwashike mbela? Omumwatate umwe omudali wokuTogo okwa ti: “Okulongela Jehova kaku na okukala ku fifa oudja.” Ngeenge Elongelokalunga lOukwaneumbo oli fifa oudja, mbela hamolwonghedi omo hali kwatelwa komesho? Omaukwaneumbo mahapu okwa didilika kutya elongelokalunga loukwaneumbo otali dulu okukala ngaashi sha popiwa kuJesaja shi na sha nEsabata kutya oli li “efiku lehafo.” — Jes. 58:13, 14.

Ovamwatate ovadali ova mona kutya opo oukwaneumbo wavo u hafele elongelokalunga loukwaneumbo, ove na oku li ninga keshe umwe moukwaneumbo a manguluka. Ralf oo e na ovanakadona vatatu nomonamati umwe okwa ti kutya elongelokalunga loukwaneumbo wavo ohave li ningi unene monghedi yeenghundafana shi dulife pokukonakona, keshe umwe oha kufa ombinga a manguluka. Oshoshili kutya okukaleka keshe umwe e na ohokwe nokwe litula mo mwaasho tashi kundafanwa omafimbo amwe oshi li eshongo. Omumwameme umwe omudali okwa ti: “Haalushe handi kala ndi na eenghono dokuninga elongelokalunga loukwaneumbo lihafifa ngaashi nda hala ngeno li kale.” Ongahelipi to dulu okuungaunga neshongo la tya ngaho?

OKUTIFUKA NOKUNINGA OINIMA I LILI NOKU LILI

Omushamane umwe wokuNdowishi oo e na ovana vavali okwa ti: “Otu na okukala hatu tifuka.” Natalia oo e na ovana vavali, okwa ti: “Osho sha fimanenena komaukwaneumbo etu, okukala hatu ningi oinima ya yoolokafana pelongelokalunga loukwaneumbo.” Omaukwaneumbo mahapu ohaa tukula elongelokalunga loukwaneumbo ao moitukulwa i lili naku lili. Cleiton wokuBrazil oo e na ovana vavali ve li mepupi lomido omulongo  nasha okwa ti: “Osho ohashi ningifa ekonakono li kale litunhula nakeshe umwe a kufe ombinga a manguluka.” Mokutukula efimbo lekonakono, ovadali otava dulu okuyandja elitulemo keemhumbwe dokaana keshe ngeenge ove na omido da yoolokafana. Ovadali otava dulu okukundafana kombinga yeemhumbwe doshilyo shoukwaneumbo keshe notava dulu okutifuka mokuhoolola osho ve na okukundafana nomonghedi omo ve na oku shi ninga.

Oshike osho omaukwaneumbo amwe haa ningi opo a ninge oinima i lili naku lili? Vamwe ohava hovele elongelokalunga loukwaneumbo mokwiimbila Jehova omaimbilo. Juan wokuMexico okwa ti: “Osho ohashi tu pepaleke pamadiladilo nohatu kala twe lilongekidila osho hatu ka kundafana.” Oukwaneumbo waye ohau hoolola omaimbilo oo taa tu kumwe noikundafanwa oyo tava ka kundafana onguloshi oyo.

Sri Lanka

Omaukwaneumbo mahapu ohaa lesha omatukulwa onhumba Ombibeli pamwe. Ndele opo va ninge oinima ya yoolokafana, oilyo youkwaneumbo ohai litukulile opo i leshe i lile po ovanhu ovo va popya mehokololo lonhumba. Omumwatate umwe omudali okwa dimina a ti kutya “pehovelo osha li shidjuu kanini kuye okulesha monghedi ya tya ngaho.” Ashike ovanamati vavali ova li va hafa eshi ve wete ovadali vavo tava hafele okuninga ngaho pamwe navo. Omaukwaneumbo amwe ohaa dana nokuli oinyandwa ye likolelela komahokololo Ombibeli. Roger, xe youmati vavali womoSouth Africa okwa ti kutya ounona “luhapu ohava didilike oinima yonhumba momahokololo Ombibeli oyo fye ovadali hatu dopa okudidilika.”

South Africa

Onghedi vali imwe omo tamu dulu okuninga oinima i lili noku lili omokunduluka oshinima shonhumba pamwe, ngaashi okutunga onguluwato yaNoa ile otembeli yaSalomo. Oshilonga sha tya ngaho otashi dulu okweetifa omhumbwe yokuninga omapekapeko taa shambula. Pashihopaenenwa, okakadona kamwe kokuAsia komido nhano pamwe novadali vako nosho yo inakulu ova li va ninga oshinima shonhumba. Ova li moseti tava ningi okaudano ke likolelela komalweendo aPaulus outumwa. Omaukwaneumbo amwe vali okwa ninga omaudano a kanghamena komahokololo e li membo laExodus. Donald wokuTogo oo e na omido 19 okwa ti: “Okuninga oinima i lili noku lili okwa mwenyopaleka elongelokalunga loukwaneumbo wetu nosho yo oukwaneumbo wo vene.” Mbela ito dulu okunduluka po oshinima shonhumba osho tashi ka ningifa elongelokalunga loukwaneumbo weni li kale lihafifa?

Oilongo ya Hangana yaAmerika

OMWA PUMBWA OKULILONGEKIDA

Nonande okuninga oinima ya yoolokafana nokutifuka ohai ningifa elongelokalunga loukwaneumbo li kale lihokwifa, omwa pumbwa yo okulilongekida nawa opo mu lihonge mo sha. Omafimbo amwe ounona ohava loloka diva, onghee hano ooxe ova pumbwa okukala ve shii nove lilongekida nawa osho mwa hoolola mu ka kundafane. Xe omudali umwe okwa ti: “Ngeenge onde lilongekida nawa, keshe umwe oha hafele ekonakono.” Omushamane omudali wokuNdowishi oha shiivifile oukwaneumbo waye komesho yefimbo osho tava ka konakona moshivike tashi shikula. Omushamane vali umwe omudali wokuBenin oo e na ovana va-6 ve li meni lomido 13, ngeenge ta ningi omalongekido opo va ka tale okavidio pelongelokalunga loukwaneumbo wavo, oha longekida omapulo komesho yefimbo. Nopehe na omalimbililo, okulilongekida ohaku xwepopaleke ongushu yelongelokalunga loukwaneumbo.

Ngeenge oukwaneumbo ou shii komesho yefimbo osho tau ka kundafana pelongelokalunga loukwaneumbo, otau dulu okukala tau popi kombinga yasho momukokomoko woshivike, naasho otashi ke va ningifa va kale ve li teelela nodjuulufi. Nongeenge keshe umwe oku na oshinakuwanifwa, ota ka kala e udite kutya elongelokalunga loukwaneumbo olaye.

KENDABALENI MU LI NINGE PANDJIKILILE

Omaukwaneumbo amwe ohaa mono shidjuu okuninga elongelokalunga loukwaneumbo pandjikilile.

Ovadali vahapu ohava longo eevili dihapu opo va palule omaukwaneumbo avo. Pashihopaenenwa, omushamane umwe omudali wokuMexico oha i koilonga po-6 yongula ndele naka aluke opo-8 konguloshi. Omafimbo amwe otashi dulika twa pumbwa okulundulula oule wefimbo olo hatu ningi elongelokalunga loukwaneumbo omolwoinima vali imwe yopamhepo.

Ashike otu na okukala twa tokola toko opo tu kale hatu ningi elongelokalunga loukwaneumbo pandjikilile. Loïs wokuTogo oo e na omido 11 okwa popya shi na sha netokolotoko loukwaneumbo wavo, a ti: “Nonande omafimbo amwe ohatu hovele elongelokalunga loukwaneumbo kwatoka molwaashi tashi dulika paholoka sha momukokomoko wefiku, ihatu kala inatu li ninga.” Osho oshi uditiwe ko eshi omaukwaneumbo amwe haa ningi elongelokalunga loukwaneumbo pehovelo loshivike. Nongeenge opa holoka sha ombadilila, ohava dulu oku li lundululila kexulilo loshivike.

Omolwashike hatu li ifana elongelokalunga loukwaneumbo? Omolwaashi oli li oshitukulwa shokulongela kwetu Jehova. Atusheni tu li omaukwaneumbo, oshivike keshe ohatu dulu okuyamba “eyambo lomilungu ponhele yeengobe,” sha hala kutya okutanga Jehova. (Hos. 14:2) Olo nali kale efimbo lehafo koshilyo keshe shoukwaneumbo, “osheshi ehafo mOmwene olo eenghono deni.” — Neh. 8:9, 10.