Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Nghee hatu dulu okufila oshisho ovanamido

Nghee hatu dulu okufila oshisho ovanamido

“Ovamwange, inatu kaleni nokuhola nondjovo nelaka, ndelenee omoilonga nomoshili!” — 1 JOH. 3:18.

1, 2. (a) Omaukwaneumbo mahapu okwa taalela omashongo elipi, naasho osha etifa po omapulo elipi? (b) Ongahelipi ovadali nounona tava dulu okuungaunga nomashongo oo a etifwa keenghalo odo da lunduluka?

OSHI nyemateka okumona ovadali voye ovo va li ve na eenghono nove li kuvo vene ihava dulu vali okulifila oshisho. Otashi dulika umwe womovadali voye a punduka ndele ta teka onho, a lyalyakana momadiladilo ile kutya okwa monika omukifi wonhumba wa kwata moiti. Ashike shinyikifa oluhodi, ovanamido otashi dulika va mone shidjuu okutambula ko onghalo ya tya ngaho ile eenghalo dikwao odo tadi va imbi va kale ve na emanguluko olo va li ve na nale. (Job 14:1) Oshike tashi dulu okuningwa po? Ongahelipi tava dulu okufilwa oshisho?

2 Oshifo shimwe sha popya shi na sha nokufila oshisho ovanamido osha ti: “Nonande oshidjuu okukundafana kombinga yoinima oyo ya kwatelwa moukulupe, omaukwaneumbo oo haa kundafana kombinga yeenghedi odo ve na okulongifa mokufila oshisho ovanamido nokuninga eemhangela komesho yefimbo otaa ka ungaunga noupu nonghalo keshe oyo tai ka holoka po.” Eenghundafana da tya ngaho otadi ka tya sha ngeenge otwa dimina kutya itatu dulu okuhenuka omashongo oo haa etifwa koukulupe. Natango, ohatu dulu okuninga omalongekido onhumba nomatokolo komesho yefimbo. Natu ka taleni nghee omaukwaneumbo taa dulu okulongela kumwe pahole opo a dule okulilongekidila oku ka ungaunga naamwe omomashongo oo.

 OKULILONGEKIDILA ‘OMAFIKU MAI’

3. Oshike osho tashi dulika omaukwaneumbo a ninge ngeenge ovadali ovanamido ova pumbwa ekwafo tali twikile? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

3 Ope na efimbo opo ovanamido vahapu ihava dulu vali okulifila oshisho nova pumbwa ekwafo. (Lesha Omuudifi 12:1-7.) Ngeenge ovadali ovanamido ova fiki pefimbo la tya ngaho, vo novana ove na okutokola kutya ekwafo loludi lilipi tali va wapalele nonokutya otali dulika ile hasho. Oshiwa alushe oukwaneumbo u ongale opo u kundafane nghee tau ka longela kumwe, osho wa pumbwa nosho yo omilandu odo tau ka longifa. Aveshe ovo va kwatelwa mo, unene tuu ovadali, ove na okupopya omaliudo avo va manguluka nokupopya oinima paushili. Otava dulu yo okukundafana kombinga yangeenge inashi nyika oshiponga kovadali okukala meumbo lavo vo tava kwafelwa ashike apa va pumbwa ekwafo. * Ile kombinga yanghee omupambele keshe ta dulu okuyambidida mokufila oshisho ovadali va tya ngaho. (Omayel. 24:6) Pashihopaenenwa, otashi dulika vamwe tava dulu okufila oshisho ovanamido meemhumbwe davo defiku nefiku ofimbo vamwe tava dulu oku va kwafela painiwe. Aveshe ove na okudidilika kutya keshe umwe oku na onghandangala oyo ta dana, ndele onghandangala oyo otai dulu okulunduluka mokweendela ko kwefimbo notava dulu okuninga omalufo e na sha nokuninga oinima imwe.

4. Openi oilyo youkwaneumbo tai dulu okukonga ekwafo?

4 Eshi to hovele okufila oshisho ovadali voye, konga efimbo u lihonge shihapu kombinga yonghalo yavo. Ngeenge omudali okwa kwatwa kouvela oo tau ende tau naipala, kala wa nongela kutya oshike tashi dulika shi ka holoke po monakwiiwa. (Omayel. 1:5) Kwatafana nomahangano opapangelo oo haa yandje omakwafo kovakulupe. Owa pumbwa yo okushiiva kutya omauwa elipi oo haa yandjwa kovakwashiwana oo naye ta dulu okumona opo shi pupaleke oshinakuwanifwa shoye. Omalunduluko oo mwa taalela moukwaneumbo weni otaa dulu okupiyaaneka omaliudo oye ngaashi okukala u udite wa kanifa, ehaluko nosho yo engwangwano. Lombwela kaume koye omulineekelwa omaliudo oye. Komesho yaaishe, mbubulila Jehova omutima woye molwaashi ota dulu oku ku pa ombili yopamadiladilo oyo wa pumbwa u dule okuungaunga nonghalo keshe. — Eps. 55:23; Omayel. 24:10; Fil. 4:6, 7.

5. Omolwashike shi li pandunge okukonga omauyelele komesho yefimbo e na sha nokufila oshisho ovanamido?

5 Ovanamido vamwe nomaukwaneumbo avo ohaa kongo omauyelele komesho yefimbo e na sha neenghedi dokufila oshisho ovanamido, ngaashi ouwa wokutembukila kwomudali keumbo lomonamati ile lomonakadona, okutwala omunamido keumbo lovakulupe ile omafiloshisho amwe vali oo e li moshitukulwa sheni. Kungaho omaukwaneumbo otae ke lilongekidila ‘oudjuu netutuko’ olo tali dulu okuholoka po monakwiiwa omolwoukulupe. (Eps. 90:10) Ndele omaukwaneumbo mahapu ihaa ningi eemhangela komesho yefimbo, nokungaho ohaa ka fininikwa a ninge meendelelo omatokolo a kwata moiti ngeenge pa holoka oupyakadi. Omushiivinawa woinima umwe okwa ti: “Olo kali fi nandenande efimbo liwa lokuninga omatokolo a tya ngaho.” Monghalo ya uluma ya tya ngaho, oilyo youkwaneumbo otashi dulika i kale ya wililwa po noshi na oupu shi etife okuhaudafana. Ndele okuninga eemhangela komesho yefimbo otaku dulu okuningifa omalunduluko oo taa ka ningwa monakwiiwa ehe mu pe omaupyakadi mahapu unene. — Omayel. 20:18.

Oukwaneumbo otau dulu okwoongala u kundafane nghee tau dulu okufila oshisho eemhumbwe dovadali vavo (Tala okatendo 6-8)

6. Ongahelipi ovadali nounona tava mono ouwa mokukundafana kombinga yomalongekido e na sha naapo ovadali ovanamido tava kala?

6 Otashi dulika shiha kale shipu okukundafana novadali voye kombinga yomalongekido e na sha naapo ve na okukala nonokutya omolwashike omalunduluko a tya ngaho taa ka pumbiwa. Ndele vahapu ova popya kutya eenghundafana da tya ngaho ode ke va kwafela lwanima. Omolwashike mbela? Omolwaashi eenghundafana odo ohadi yandje eemhito dokuninga omalongekido taa ti sha momhepo iwa nometwokumwe. Ova mona kutya okulipa omayele komesho yefimbo, tashi ningwa pahole nonolukeno, ohashi mu ningifa mu ninge omatokolo noupu oo a pumbwa okuningwa. Nokuli nonande  ovanamido ova hala okukala meumbo lavo tava ungaunga nonghalo yavo ngaashi tashi dulika, otava ka mona ouwa filufilu mokukundafana novana vavo kutya efiloshisho lilipi tava ka pumbwa ngeenge opa holoka omhumbwe.

7, 8. Oinima ilipi shiwa koukwaneumbo okukundafana nomolwashike?

7 Pefimbo leenghundafana da tya ngaho, ovadali ove na okulombwela oukwaneumbo wavo kutya ova hala okuungaungwa navo ngahelipi nonokutya otava dulu okulifila oshisho painiwe fiyo oposhitwa shilipi. Osho otashi ke va kwafela va ninge omatokolo taa wapalele oo tashi dulika ngeno inamu dula okuninga. Otava ka kala va lenga osho mwa hala noku mu efela emanguluko leni ngaashi tashi dulika. (Ef. 6:2-4) Pashihopaenenwa, mbela owa hala mu ka kale pamwe nomona woye noukwaneumbo waye ile owa hala shimwe shi lili? Kala u na etaleko la mbwalangadja nokudidilika kutya ovanhu ihava tale ko oinima monghedi ya faafana nonokutya ohashi kufa efimbo opo omunhu a lundulule omadiladilo aye, kutya nee omudali ile omona.

8 Oilyo aishe youkwaneumbo oi na okudidilika kutya ngeenge oya kala hai kundafana nokuninga eemhangela komesho yefimbo otai ka henuka omaupyakadi. (Omayel. 15:22) Osho osha kwatela mo okukundafana kombinga yefiloshisho lopaunamiti nonokutya ouhaku woludi lilipi va hala. Oitwa oyo ya kundafanwa momikanda dopaveta di na sha nouhaku odo Eendombwedi daJehova hadi longifa oi na okukundafanwa filufilu pefimbo leenghundafana odo. Omunhu keshe oku na oufemba wokulombwelwa kombinga youhaku oo ta pewa ye ta ningi ehoololo kutya ote u dimine ile hasho. Omunhu oku na okukala e na okakalata ko-DPA oko taka ufa kutya okwa hala ouhaku woludi lilipi. Okuyadeka mokakalata koye oo wa hoolola a kale omukalelipo woye (ngeenge otashi shiiva nosha tambulwa ko paveta) otaku shilipaleke kutya umwe oo e shii okulineekelwa ota ka ninga omatokolo taa wapalele ponhele yoye ngeenge osha pumbiwa. Ovo va kwatelwa mo ove na okukala ve na eekopi dokakalata ka tya ngaho, va ningila ngeenge opa ka holoka omhito opo va pumbiwa. Ovanamido vamwe ova tula eekopi da tya ngaho pamwe nomatestamenti avo nomikanda dimwe vali da fimana domakwashilipaleko, di na sha noimaliwa, dokukwatafana neembelewa depangelo nosho tuu.

OKUUNGAUNGA NEENGHALO ODO TADI LUNDULUKA

9, 10. Omalunduluko elipi e na sha nokudula kwomunamido taa dulu okukuma ekwafo olo ta pewa?

9 Meenghalo dihapu, ovadali nounona ohava hoolola opo ovanamido va kale ve na emanguluko lihapu ngaashi okudula kwavo nomangabeko avo tae va pitike. Otashi dulika ovanamido tava dulu okulitelekela, okuwapaleka, okulifila oshisho paunamiti noihava kala va lyalyakana. Kungaho ovana vavo otava ka kala ve shii kutya inava pumbwa oku va kwafela mukeshe shimwe. Ndele mokweendela ko kwefimbo, ngeenge ovadali ova kala itava dulu lela vali okulinyenga, tashi dulika itava dulu vali oku ka landa oipumbiwa yavo ile va hovela okudimbwa neenghono, ovana otava dulu oku va kwafela.

10 Oukulupe ohau ningifa omunhu a kale a lyalyakana, a polimana, ha nyengwa okulidiinika ngeenge a pumbwa kokandjuwo, a kanife omatwi, iha monoko noha dimbwa; ndele oinima ya tya ngaho otai dulu okupangwa. Ngeenge opa holoka omaupyakadi okuhena oukolele a tya ngaho, konga  ekwafo lopaunamiti. Ovana vovanamido otava dulu okukatuka eenghatu monghalo ya tya ngaho. Lwanima, otava dulu yo okuhovela okulonga po oilonga oyo ya li hai longwa nale kovadali vo vene. Opo ovana va shilipaleke kutya ovadali otava mono efiloshisho liwa, ove na okukala ovapopikalelipo vavo, oohamushanga vavo, okukala have va shingile ngeenge ove na otuwa nosho tuu. — Omayel. 3:27.

11. Oshike tashi dulu okuningwa po opo shi kale shipu kovadali okutambula ko omalunduluko?

11 Ngeenge oupyakadi wovadali voye itau dulu okukandulwa po, otapa dulu okuningwa omalunduluko e na sha nefiloshisho olo tava pewa ile e na sha naapo tava kala. Ngeenge omalunduluko oo a ningwa po omanini, omunhu ota dulu oku a tambula ko noupu. Ngeenge ou li kokule novadali voye, mbela itashi ka kala ashike sha wana okutuma ko Ondombwedi ikweni ile mushiinda oo e li popepi navo a kale ha tale kutya ove li po ngahelipi ye te ku shiivifile? Mbela ova pumbwa umwe oo ta kala he va telekele nokuwapaleka oinima yavo? Mbela meumbo omwa pumbwa okuningwa omalunduluko onhumba oo tae shi ningifa shi kale shipu noshi li eameno kuvo eshi tava endaenda meumbo, tave ke likosha nosho tuu? Ile pamwe osho ovanamido va pumbwa opo vaha kanife emanguluko lavo okukongelwa ashike omunhu ta kala te va file oshisho meumbo lavo. Ndele ngeenge kashi li eameno kuvo okukala meumbo lavo, oto dulu okuninga omalongekido opo va ye opo tava pewa ekwafo efimbo keshe. Kashi na nee mbudi kutya onghalo oya tya ngahelipi, tala kutya omayakulo elipi haa yandjwa moshitukulwa sheni. * — Lesha Omayeletumbulo 21:5.

NGHEE VAMWE VA UNGAUNGA NESHONGO OLO

12, 13. Ongahelipi ovo ve li kokule novadali vavo tava dulu okutwikila okufimaneka nokufila oshisho ovadali vavo?

12 Ovana ovanahole ova hala ovadali vavo va kale va manguluka. Okushiiva kutya otava filwa oshisho ohaku va pe ombili yopamadiladilo. Ndele molwaashi ovana vahapu ove na oinakuwanifwa imwe vali, kave li popepi novadali vavo. Monghalo ya tya ngaho, vamwe ohava longifa omafiku avo omafudo opo va talele po nokufila oshisho eemhumbwe dovadali vavo nokulonga oilonga oyo ovadali itava dulu vali okulonga. Ohava shilipaleke ovadali vavo kutya ove va hole moku va dengela ongodi nokuli efiku keshe ngeenge otashi shiiva, oku va shangela eenhumwafo ile omatumwalaka paintaneta. — Omayel. 23:24, 25.

13 Nonande ou li kokule novadali voye, ou na okutala kutya efiloshisho lefiku keshe lilipi va pumbwa. Ngeenge ovadali voye Eendombwedi, ove ku li popepi navo, oto dulu okupopya novakulunhuongalo vomeongalo lavo, ve ku pe omayele. Ino dimbwa yo okukwatela oshinima sha tya ngaho momailikano oye. (Lesha Omayeletumbulo 11:14.) Nokuli nonande ovadali voye kave fi Eendombwedi, owa hala ‘okufimaneka xo nanyoko.’ (Ex. 20:12; Omayel. 23:22) Ashike hamaukwaneumbo aeshe taa ka ninga omatokolo a faafana. Vamwe otashi dulika va ninge omalongekido opo ovadali ovanamido va kale hava di meumbo limwe navo ile popepi elela navo. Ndele osho haalushe hashi shiiva. Ovadali vamwe inava hala okukala momaumbo ovana wavo molwaashi ova lenga emanguluko lavo noinava hala okukala omutengi kuumwe. Vamwe ove na oyuuyemo i li nawa nova hala okukala meumbo lavo vo tava kongo ashike omunhu ha futwa oo te va file oshisho. — Omuud. 7:12.

14. Omaupyakadi elipi tashi dulika a holoke po shi na sha naavo ovo unene hava file oshisho ovadali?

14 Momaukwaneumbo mahapu, oshinakuwanifwa shokufila oshisho ovadali ohashi wilile po unene omonamati ile omonakadona oo e li popepi elela navo. Ndele ovafilishisho va tya ngaho ove na okukala ve na ondjele ngeenge tashi uya pokufila oshisho eemhumbwe dovadali vavo naado domaukwaneumbo avo. Keshe omunhu oku na efimbo neenghono da ngabekwa. Eenghalo daao ta file oshisho ovadali otadi dulu okulunduluka, osho tashi ke shi ningifa opo omalongekido oo e li po a talululwe. Mbela oshilyo shimwe shoukwaneumbo osho unene tashi dulika hashi file oshisho ovadali? Mbela ovana vamwe itava dulu okuninga shihapu, ngaashi okuninga omalufo okufila oshisho?

15. Ongahelipi oo ta file oshisho ovadali ovanamido ta dulu okukwafelwa oha kale a wililwa po?

 15 Ngeenge omudali omunamido okwa pumbwa ekwafo efimbo keshe otashi dulu okulolokifa neenghono oo te mu file oshisho. (Omuud. 4:6) Ovana ovanahole ova hala okuninga keshe osho tava dulu omolwovadali vavo, ndele ngeenge ovadali ova pumbwa ekwafo tali twikile otashi dulu oku va wilila po. Ovo tava file oshisho ovadali vavo nove lihanga monghalo ya tya ngaho ove na okutala ko oinima paushili nokupula va kwafelwe. Otashi dulika wa pumbwa okukwafelwa omafimbo nomafimbo opo muha fike pexulifodiladilo lokutwala diva omunamido keumbo lovakulupe.

16, 17. Omashongo elipi ovana tashi dulika va shakeneke eshi tava file oshisho ovadali vavo ovanamido, nongahelipi tava dulu okuungaunga nao? (Tala yo oshimhungu “Omufilishisho e na olupandu.”)

16 Oshi nyemateka okumona oilanduliko youkulupe inyikifa oluhodi oyo tai hange ovadali voye ovanahole. Ovo tava file oshisho ovadali vavo omafimbo amwe ohava kala va nyemata, ve na oshisho, va kenyanana, va handuka notave lipe oushima. Omafimbo amwe, ovadali ovanamido otashi dulika ve ku ule omalaka mai ile vaha ulike olupandu. Ngeenge osho osha ningwa ino uda nai diva. Omushiivinawa womadiladilo ovanhu umwe okwa ti: “Onghedi ya denga mbada omo to dulu okuungaunga nomaliudo keshe oo u na, unene tuu oo mai, oshiwa okudimina kutya ou udite ngaho. Henuka okwaanya kutya ou udite nai nokulitokola nonyanya molwaashi u udite ngaho.” Popya nakaume koye kopahombo, omupambele ile kaume e shii ku lineekelwa shi na sha nanghee u udite. Okupopya kwa tya ngaho otaku ku kwafele u ude ko omaliudo oye nokukala wa ngungumana.

17 Otashi dulika pa ka holoke efimbo opo oukwaneumbo uhe na oyuuyemo ile owino wokutwikila okukwafela omuholike wavo peumbo. Oukwaneumbo otau dulu okutokola opo omunamido a ka filwe oshisho keumbo lovakulupe. Omumwameme umwe okwa li ha talele po ina konyala efiku keshe keumbo lovakulupe. Okwa popya shi na sha noukwaneumbo wavo a ti: “Katwa li hatu dulu okupa meme efiloshisho olo a li a pumbwa oule weevili 24 efiku keshe. Kasha li shipu okuninga etokolo loku mu twala keumbo lovakulupe. Ndele olo ashike la li ekandulepo loupyakadi la denga mbada meemwedi odo da xuuninwa dokukalamwenyo kwaye nokwa li e shi tambula ko.”

18. Ovo tava file oshisho ovadali vavo otava dulu okukala noushili ulipi?

18 Oshinakuwanifwa shokufila oshisho ovadali voye eshi tava kulupa otashi dulu okukala shidjuu noshi li eyeleko. Eshi to file oshisho ovadali voye kala u shii kutya kape na eenghedi dokondadalunde odo da talwa ko kutya odo da yuka okulongifwa. Ndele nande ongaho, oto ka wanifa po oshinakuwanifwa shoye shokufimaneka omuholike woye mokuninga eemhangela nokudiladila pandunge, elongelokumwe, okukundafana tamu popi oinima paushili nokomesho yaaishe eilikano tali di komutima. Mokuninga ngaho, oto ka kala u udite etumba eshi u na oushili kutya ovadali voye otava mono efiloshisho nelitulemo olo va pumbwa. (Lesha 1 Ovakorinto 13:4-8.) Osho sha fimanenena oshosho kutya, oto ka kala u na ombili yopamadiladilo nosho yo omanangeko noupuna aJehova. — Fil. 4:7.

^ okat. 3 Osho ovadali nounona va hala okuninga otashi dulika she likolelela kwaasho hashi ningwa moshitukulwa. Moitukulwa imwe osha tambulwa ko ile oshi li nawa kuvo okukala meumbo limwe nooinakulu nooinakulululwa nosho tuu ile okutalelafana po pandjikilile.

^ okat. 11 Ngeenge ovadali voye ove li natango keumbo lavo, shilipaleka kutya omufilishisho e shii okulineekelwa oku na eeshapi deumbo lovadali voye opo ngeenge opa holoka oshiponga a dule okutondokela ko diva.