1., 2. a) Pred katerimi izzivi se znajdejo mnoge družine in kateri vprašanji se ob tem pojavita? b) Kako se lahko starši in otroci spoprimejo z izzivi, ki so posledica spremenjenih okoliščin?

ČLOVEKU je lahko zelo težko pri srcu ob spoznanju, da njegovi starši, ki so bili nekoč močni in neodvisni, zdaj ne morejo več skrbeti sami zase. Morda mama ali oče pade in si zlomi kolk, izgubi orientacijo in nekam odtava ali mu odkrijejo resno bolezen. Po drugi strani pa se je tudi starejšim morda težko sprijazniti s spremembami svojega zdravja ali drugih okoliščin, ki zdaj omejujejo njihovo neodvisnost. (Job 14:1) Kaj se da storiti? Kako skrbeti zanje?

² V nekem članku, ki govori o skrbi za starejše, piše: »Resda se ni lahko pogovarjati o izzivih, ki jih prinaša starost, vendar je družina, ki se pogovori o možnih rešitvah in skupaj sprejme načrt pomoči, bolje pripravljena na težave, do katerih morda pride.« Takšen pogovor je zelo pomemben, saj se je treba zavedati, da se starostnim težavam ne da ubežati. V nekaterih pogledih se nanje lahko pripravimo in vnaprej sprejmemo posamezne odločitve. Poglejmo, kaj lahko družine v duhu ljubečega sodelovanja naredijo, da bi se v prihodnosti lažje spoprijele z nekaterimi izzivi.

3. Kaj naj bi družine naredile, ko ostareli starši potrebujejo več pomoči? (Glej sliko pri naslovu.)

³ Za večino starejših pride čas, ko ne morejo več povsem sami skrbeti zase in potrebujejo pomoč. (Beri Pridigar 12:1–7.) Ko se to zgodi, bi morali starši in njihovi odrasli otroci skupaj ugotoviti, katera pomoč bi bila najboljša, in najti finančno dosegljive rešitve. Ponavadi je dobro, da se vsa družina sestane in se pogovori o tem, katera pomoč je potrebna, kako bo ta priskrbljena in kako lahko vsi sodelujejo. Vsi navzoči, še posebej starši, bi morali odkrito izraziti svoja čustva in biti stvarni. Lahko se pogovorijo o tem, ali bi bilo mogoče, da bi starši z nekaj dodatne pomoči varno živeli doma. * Morda bi bilo dobro razmisliti tudi o tem, kako bi pri pomoči lahko prišle prav sposobnosti vsakega družinskega člana. (Preg. 24:6) Nekateri bi lahko na primer nudili vsakodnevno oskrbo, medtem ko bi drugi bolj finančno pomagali. Vsak bi moral vedeti, kaj je njegova naloga. Toda ta se lahko sčasoma spremeni in je mogoče treba razmisliti o menjavi dolžnosti.

4. Kje vse lahko družinski člani najdejo pomoč?

⁴ Ko kateremu od svojih staršev začneš nuditi oskrbo, si vzemi čas in čim več poizvej o njegovem zdravstvenem stanju. Če ima oče ali mama bolezen, zaradi katere vedno bolj slabi, se pozanimaj, kaj lahko pričakuješ v prihodnosti. (Preg. 1:5) Stopi v stik s socialnimi službami, ki opravljajo storitve za starejše. Skušaj izvedeti, kaj vse ponuja lokalna skupnost, da bi bila tvoja naloga lažja in oskrba boljša. Ko pomisliš na bližajoče se spremembe v družini, te lahko preplavijo neprijetni občutki, denimo globoka žalost, šok ali občutek zmedenosti. Zaupaj se dobremu prijatelju. Predvsem pa izlij svoje srce Jehovu. On ti lahko da notranji mir, ki ga potrebuješ, da bi obvladal kakršne koli okoliščine. (Ps. 55:22; Preg. 24:10; Fil. 4:6, 7)

5. Zakaj je modro že vnaprej zbirati informacije o možnostih oskrbe za starejše?

⁵ Nekateri starejši in njihovi domači že vnaprej modro zbirajo informacije glede možnosti oskrbe. Ugotovijo lahko na primer, ali bi bilo za starša praktično, da bi živel pri sinu oziroma hčeri, da bi živel v oskrbovanem stanovanju oziroma domu za starejše ali da bi se izkoristila kaka druga možnost v domačem kraju. Takšne družine predvidijo morebitne »težave in trpljenje« in se na to pripravijo. (Ps. 90:10) Vse preveč družinam se dogaja, da so, ko se pojavijo velike težave, primorane na hitro sprejeti težke odločitve, ker niso že prej nič načrtovale. To pa je, kot opaža neki strokovnjak, »skoraj vedno najslabši možni čas za sprejemanje takšnih odločitev«. V naglici lahko pride do napetosti in sporov med družinskimi člani. Če pa se načrtuje že dosti vnaprej, so kakršne koli prilagoditve v prihodnosti manj stresne. (Preg. 20:18)

6. Zakaj se je koristno pogovoriti o tem, kje in kako naj bi starši živeli, ko bodo ostareli?

⁶ Morda se ti je s starši neprijetno pogovarjati o spremembah, ki bi jih bilo treba narediti v stanovanju, ali o tem, da se bodo nekega dne morda morali preseliti. Vendar so že mnogi povedali, da se je kasneje izkazalo, da so bili takšni pogovori zelo koristni. Zakaj? Zato ker so vsi sodelujoči lahko v prisrčnem in razumevajočem ozračju razpravljali o praktičnih načrtih za prihodnost. Ugotovili so, da takšna vnaprejšnja izmenjava mnenj v ljubečem in prijaznem duhu omogoča veliko lažje sprejemanje odločitev, ko so te potrebne. Tudi če želijo starejši živeti  in skrbeti sami zase, dokler je to mogoče, je prav gotovo koristno, da se s svojimi otroki pogovorijo o tem, kakšno oskrbo bi si želeli, če bi ta bila potrebna.

7., 8. O katerih temah je dobro, da razpravljajo družine, in zakaj?

⁷ Starši, med takšnimi pogovori obvestite domače o svojih željah, finančnih sposobnostih in o tem, katere možnosti so vam bolj všeč. Tako bodo ti, če se vi v prihodnosti ne boste mogli več sami odločati, lažje sprejemali ustrezne odločitve namesto vas. Po vsej verjetnosti bodo želeli spoštovati vaše želje in vas pustili neodvisne, dokler bo to mogoče. (Efež. 6:2–4) Ali denimo pričakujete, da vas bo kdo od vaših otrok povabil, da se preselite k njemu in njegovi družini, ali pričakujete kaj drugega? Bodite realni in si priznajte, da vsi morda ne gledajo na stvari enako kakor vi in da vsi – bodisi starši bodisi otroci – potrebujejo čas, da prilagodijo svoje mišljenje.

⁸ Vsi bi se morali zavedati, da se je težavam mogoče ogniti z načrtovanjem in pogovori. (Preg. 15:22) Z družino se pogovorite tudi o zdravstveni oskrbi in o svojih željah glede tega. Točke, ki jih obravnava dokument Trajno pooblastilo, ki ga uporabljajo Jehovove priče, so vsekakor teme, ki ne bi smele biti izvzete pri takšnih pogovorih. Pravico imate biti seznanjeni z možnostmi zdravljenja ter ponujeno zdravljenje sprejeti ali zavrniti. V omenjenem dokumentu izrazite svojo voljo glede tega. Izberite pooblaščenca, s čimer boste poskrbeli, da bo zaupanja vreden posameznik sprejel pravilne odločitve, če bo to treba. Dobro bi bilo, da bi kopijo tega dokumenta imeli vi, tisti, ki skrbijo za vas, in pooblaščenca, da bi se lahko po potrebi sklicevali nanjo. Nekateri starejši ta dokument priložijo k svoji oporoki in drugim pomembnim dokumentom, povezanim z zavarovanjem, denarnimi sredstvi, državnimi uradi in podobnim.

9., 10. Kdaj starši od svojih otrok morda potrebujejo več pomoči?

⁹ Mnogokrat je tako, da se starši odločijo ostati neodvisni, kolikor jim to dovoljujejo njihove zmožnosti in omejitve, otroci pa jih v tem podpirajo. Morda še lahko kuhajo, pospravljajo, jemljejo zdravila in brez težav komunicirajo z drugimi. Tako njihovi otroci lahko vidijo, da se jim ni treba preveč vpletati v njihovo vsakodnevno življenje. Toda če starši sčasoma postanejo bolj gibalno ovirani, morda ne morejo več nakupovati, ali pa začnejo močno izgubljati spomin, je dobro, da otroci kaj ukrenejo.

¹⁰ Zmedenost, depresija, inkontinenca ter izgubljanje sluha, vida in spomina so resda lahko posledica staranja, vendar je za nekatere takšne zdravstvene težave morda na voljo tudi učinkovito  zdravljenje. Če se kar koli od tega začne dogajati, je prav poiskati zdravniško pomoč. Otroci bodo v tem morda morali prevzeti pobudo. Čez čas bodo mogoče morali začeti skrbeti tudi za stvari, ki so jih prej imeli pod nadzorom starši. Da bi bili starši deležni kar najboljše oskrbe, bodo otroci morda morali postati njihovi advokati, tajniki, šoferji in še kaj. (Preg. 3:27)

11. Kaj se lahko stori, da bi bili neprijetni učinki sprememb čim manjši?

¹¹ Če imajo tvoji starši neodpravljive zdravstvene težave, boš mogoče moral kaj spremeniti glede njihove oskrbe ali stanovanja, v katerem živijo. Manjše ko bodo spremembe, lažje se bo verjetno prilagoditi. Ali bi bilo, če živiš daleč stran od svojih staršev, dovolj, da bi se pri njih redno oglasil kak sokristjan ali sosed in ti nato povedal, kako jim gre? Ali potrebujejo pomoč samo pri kuhanju in pospravljanju? Ali bi z manjšimi spremembami v njihovem domu omogočil, da bi se lažje in varneje gibali, umivali in drugo? Morda je vse, kar starejši potrebujejo, da bi obdržali nekaj neodvisnosti, ki si jo želijo, pomoč negovalca na domu. Toda če ni več varno, da bi živeli sami, pride v poštev trajnejša pomoč. Naj so okoliščine takšne ali drugačne, razišči, katere usluge oziroma storitve so na voljo v lokalni skupnosti. * (Beri Pregovori 21:5.)

12., 13. Kako lahko otroci, ki živijo daleč od svojih staršev, še naprej kažejo spoštovanje do njih in skrbijo zanje?

¹² Ljubeči otroci si želijo, da bi bilo njihovim staršem kar najbolj udobno. Če vedo, da je za starše dobro poskrbljeno, se čutijo bolj pomirjene. Vendar mnogi odrasli otroci zaradi drugih obveznosti ne živijo v bližini svojih staršev. Nekateri od takšnih otrok namenijo svoj dopust temu, da starše obiščejo ter pomagajo skrbeti za njihove potrebe in opravila, ki jih sami ne zmorejo več. Z rednimi, po možnosti vsakodnevnimi telefonskimi klici, s pismi ali po elektronski pošti staršem zagotavljajo, da jih imajo radi. (Preg. 23:24, 25)

¹³ Ne glede na okoliščine moraš presoditi, katero vrsto vsakodnevne oskrbe tvoji starši res potrebujejo. Če ne živiš blizu njih in če so Priče, se lahko pogovoriš s starešinami v njihovi občini in jih prosiš za nasvet. Seveda pa ne pozabi teh stvari omenjati v molitvah. (Beri Pregovori 11:14.) Tudi če tvoji starši niso Priče, želiš upoštevati zapoved: »Spoštuj svojega očeta in svojo mater.« (2. Mojz. 20:12; Preg. 23:22) Res je, da ne bodo vse družine sprejele enakih odločitev. Nekatere se odločijo, da bodo ostarelega starša vzele k sebi oziroma da se bo preselil bližje njim. Vendar to ni vselej mogoče. Nekateri starši ne želijo živeti s svojimi odraslimi otroki in njihovimi družinami; cenijo namreč svojo neodvisnost, njim pa nočejo biti v breme. Nekateri imajo morda dovolj lastnih denarnih sredstev in mogoče raje sami plačujejo za svojo oskrbo, medtem ko živijo doma. (Prid. 7:12)

14. Katere težave se lahko pojavijo pri tistih, ki nosijo glavni del odgovornosti za oskrbo svojih staršev?

¹⁴ Zdi se, da v mnogih družinah največji del odgovornosti za oskrbo staršev pade na tistega otroka, ki živi njim najbližje. Vendar mora takšen paziti, da skrb za potrebe staršev uravnovesi s skrbjo za potrebe lastne družine. Vsak posameznik je tudi omejen v tem, koliko časa in moči ima. Poleg tega se okoliščine tistega, ki skrbi za starše, lahko spremenijo, zaradi česar se mora družina pogovoriti, kako  naprej. Ali je eden od družinskih članov morda nase prevzel preveč odgovornosti? Mogoče bi v takem primeru lahko drugi otroci naredili več, denimo tako, da bi izmenjaje skrbeli za starše.

15. Kako se lahko prepreči, da ne bi tisti, ki največ skrbi za starše, pregorel?

¹⁵ Če ostareli starš potrebuje stalno nego, obstaja nevarnost, da tisti, ki največ skrbi zanj, pregori. (Prid. 4:6) Ljubeči otroci želijo za starše storiti vse, kar lahko, toda če se od njih kar naprej nekaj zahteva, lahko to postane breme. Če se tisti, ki skrbi za starše, znajde v takšnih okoliščinah, mora realno oceniti stvari in morda prositi za pomoč. Mogoče bi bila dovolj že občasna pomoč, da staršu ne bi bilo treba prezgodaj oditi v dom za starejše.

16., 17. Pred katerimi izzivi se morda znajdejo otroci, ko skrbijo za svoje starajoče se starše, in kako se lahko z njimi spoprimejo? (Glej tudi okvir »Skrb – izraz hvaležnosti«.)

¹⁶ Ni lahko gledati bolečih posledic, ki jih na naših ljubljenih starših pušča starost. Mnoge od tistih, ki skrbijo za starše, se občasno poloti žalost, tesnoba, nejevolja, jeza ali občutek krivde, celo zamere. Včasih ostareli starš mogoče reče kaj neprijaznega oziroma ne pokaže hvaležnosti. Če se to zgodi, ne bodi hitro užaljen. Neki strokovnjak za duševno zdravje pravi: »Z vsakim občutkom, še zlasti neprijetnim, se je najboljše spoprijeti tako, da si ta občutek priznaš. Nikar ga ne zanikaj oziroma se ne obsojaj prestrogo za to, da se počutiš, kakor se pač počutiš.« O svojih občutkih se pogovori s svojim zakoncem, kakim drugim članom družine ali zaupnim prijateljem. Takšni pogovori ti lahko pomagajo razumeti lastne občutke in biti uravnovešen.

¹⁷ Toda lahko nastopi čas, ko družina nima niti potrebnih sredstev niti potrebnega znanja, da bi še naprej doma skrbela za svojega ljubljenega. Mogoče se družina odloči, da je najboljša rešitev dom za starejše. Neka krščanska sestra je svojo mamo, ki je bila v takšnem domu, obiskovala skoraj vsak dan. Glede svoje družine pravi: »Za našo mami enostavno nismo več mogli skrbeti 24 ur na dan. Z odločitvijo, da jo damo v dom, smo se le stežka sprijaznili. Čustveno je bilo zelo zelo naporno. Ampak to je bila v zadnjih mesecih njenega življenja zanjo najboljša rešitev in sprejela jo je.«

18. O čem so lahko prepričani tisti, ki skrbijo za svoje starše?

¹⁸ Odgovornosti, povezane s skrbjo za starše, ki so vse bolj v letih, lahko postanejo zapletene in čustveno naporne. Glede tega, kako skrbeti za starejše, ni nobenega seznama pravilnih rešitev. Vendar lahko z modrim načrtovanjem, učinkovitim sodelovanjem in dobro komunikacijo, predvsem pa z iskreno molitvijo izpolnjuješ svojo odgovornost spoštovati starše. Če tako ravnaš, si lahko zadovoljen, saj veš, da so tvoji starši deležni potrebne skrbi in pozornosti. (Beri 1. Korinčanom 13:4–8.) In kar je najpomembnejše: lahko si prepričan, da boš občutil notranji mir, s katerim Jehova blagoslavlja tiste, ki spoštujejo svoje starše. (Fil. 4:7)