Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Posnemaj Mojzesovo vero

Posnemaj Mojzesovo vero

»Zaradi vere se Mojzes, potem ko je odrasel, ni hotel imenovati sin faraonove hčere.« (HEB. 11:24)

1., 2. a) Katero odločitev je sprejel Mojzes, ko je bil star 40 let? (Glej sliko pri naslovu.) b) Zakaj si je Mojzes izbral trpljenje skupaj z Božjim ljudstvom?

MOJZES je vedel, kaj vse ponuja Egipt. Videl je, v kako imenitnih hišah živijo bogati. Pripadal je kraljevi družini. Bil je poučen »o vsej egipčanski modrosti«, ki je verjetno zajemala umetnost, pa tudi znanstvene vede, denimo astronomijo in matematiko. (Apd. 7:22) Lahko bi si pridobil bogastvo, oblast in čast, o čemer je navaden Egipčan lahko samo sanjal!

2 Toda Mojzes je, ko je bil star 40 let, sprejel odločitev, ki se je egiptovski kraljevi družini, katere posvojenec je bil, gotovo zdela povsem nerazumna. Celo »normalnega« življenja navadnega Egipčana si ni izbral, ampak se je odločil, da bo živel med sužnji! Zakaj? Ker je imel vero. (Beri Hebrejcem 11:24–26.) In zaradi vere je videl veliko več kot le fizični svet okoli sebe. Kot duhovni človek je verjel v »Nevidnega«, Jehova, in v izpolnitev Božjih obljub. (Heb. 11:27)

3. Na katera tri vprašanja bomo dobili odgovor v tem članku?

3 Tudi mi moramo videti dlje od tega, kar je pred našimi fizičnimi očmi. Biti moramo »izmed tistih, ki verujejo«. (Heb. 10:38, 39) Da bi si okrepili vero, preiščimo to, kar o Mojzesu piše v Hebrejcem 11:24–26, in ob tem poiščimo odgovore na naslednja vprašanja: Kako je vera Mojzesa vzgibavala k temu, da je zavračal mesene želje? Kako mu je pomagala, da je kljub zasramovanju cenil svoje prednostne naloge? In zakaj je imel Mojzes oči »uprte v nagrado, ki ga je čakala«?

ZAVRAČAL JE MESENE ŽELJE

4. Kaj je Mojzes spoznal glede »užitka od greha«?

4 Mojzes je z očmi vere spoznal, da je »užitek od greha« le začasen. Drugi so morda razmišljali takole: Že res, da je Egipt prežet z malikovalstvom in spiritizmom, toda v nasprotju z Božjim ljudstvom, ki je v suženjstvu, je zrasel v svetovno velesilo! Ampak Mojzes je vedel, da Bog lahko stvari spremeni. Verjel je, da bodo hudobni izginili, pa čeprav je bilo videti, da so tisti, ki so se vdajali užitkom, uspevali. Zato ga »začasen užitek od greha« ni premamil.

5. Kaj nam pomaga upirati se »začasnemu užitku od greha«?

5 Kako se lahko ti upiraš »začasnemu užitku od greha«? Nikoli ne pozabi, da je užitek, ki ga ponuja greh, kratkotrajen. Z očmi vere spreglej, da »svet mineva in njegove želje prav tako«. (1. Jan. 2:15–17) Razmišljaj o tem, kakšna prihodnost čaka neskesane grešnike. Postavljeni so »na spolzka tla«, in bodo »doživeli svoj konec«. (Ps. 73:18, 19) Kadar si v skušnjavi, da bi se zapletel v grešno ravnanje, se vprašaj: Kakšno prihodnost želim zase?

6. a) Zakaj se Mojzes ni hotel »imenovati sin faraonove hčere«? b) Zakaj se je po tvojem Mojzes pravilno odločil?

6 Vera, ki jo je imel Mojzes, je vplivala tudi na to, za katero kariero se je odločil. »Zaradi vere se Mojzes, potem ko je odrasel, ni hotel imenovati sin faraonove hčere.« (Heb. 11:24) Mojzes ni razmišljal, da bi lahko služil Bogu kot član kraljevega dvora ter svoje bogastvo in položaj uporabljal za to, da bi pomagal svojim izraelskim bratom. Trdno se je odločil ljubiti Jehova z vsem svojim srcem, dušo in močjo. (5. Mojz. 6:5) Ta odločitev ga je obvarovala pred mnogimi srčnimi bolečinami. Veliko egiptovskih zakladov, katerim se je odrekel, je kmalu postalo plen – in to plen Izraelcev! (2. Mojz. 12:35, 36) Faraon je bil ponižan in je izgubil življenje. (Ps. 136:15) Mojzes pa je ostal živ, in Bog ga je uporabil, da je celoten narod popeljal na varno. Njegovo življenje je imelo pravi smisel.

7. a) Zakaj bi glede na Matej 6:19–21 morali gledati dlje od bližnje prihodnosti? b) Povej doživetje, ki osvetljuje razliko med gmotnimi in duhovnimi zakladi.

7 Kako ti lahko vera, če si mlad Jehovov služabnik, pomaga pri izbiri kariere? Modro je, da načrtuješ svojo prihodnost. Toda ali te bo vera v Božje obljube navedla, da si boš kopičil zaklade za začasno prihodnost ali za večno prihodnost? (Beri Matej 6:19–21.) Pred tem vprašanjem se je znašla nadarjena baletna plesalka po imenu Sophie. Ponudili so ji štipendijo in ugledne vloge v baletnih skupinah po vseh Združenih državah. »Uživala sem v tem, da so me občudovali. Pravzaprav sem se imela za nekaj več od mojih vrstnikov,« priznava. »Toda bila sem nesrečna.« Potem pa si je Sophie ogledala videoposnetek Mladi vprašujejo: Kaj bom naredil s svojim življenjem?. »Ugotovila sem, da mi je svet resda omogočil uspeh in občudovanje oboževalcev, vendar v zameno za služenje Jehovu iz vse duše,« pravi. »Goreče sem molila k njemu. Nato pa sem končala svojo plesno kariero.« In kako gleda na svojo odločitev? »Svojega starega življenja prav nič ne pogrešam. Zdaj sem stoodstotno srečna. Skupaj z možem pionirava. Nisva slavna in v gmotnem pogledu imava zelo malo. Imava pa Jehova, biblijske učence in duhovne cilje. Prav ničesar ne obžalujem.«

8. Kateri biblijski nasvet lahko mlademu človeku pomaga pri tem, ko se odloča, kaj naj stori s svojim življenjem?

8 Jehova ve, kaj je zate najboljše. Mojzes je rekel: »Kaj zahteva Jehova, tvoj Bog, od tebe? Samo to, da se bojiš Jehova, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, da ga ljubiš, da služiš Jehovu, svojemu Bogu, z vsem srcem in z vso dušo, da izpolnjuješ Jehovove zapovedi in odredbe, ki ti jih danes zapovedujem tebi v dobro.« (5. Mojz. 10:12, 13) Že v mladosti si izberi kariero, ki ti bo omogočala, da boš ljubil Jehova in mu služil »z vsem srcem in z vso dušo«. Lahko si prepričan, da bo takšna odločitev »tebi v dobro«.

CENIL JE SVOJE PREDNOSTNE NALOGE

9. Pojasni, zakaj je bilo morda Mojzesu težko izpeljati nalogo, ki jo je dobil.

9 Mojzes »je imel zasramovanje, ki ga je prenašal kot Maziljenec, za večje bogastvo kakor egiptovske zaklade«. (Heb. 11:26) V tej vrstici je Mojzes imenovan »Maziljenec«, kar pomeni, da ga je Jehova izbral za to, da Izraelce popelje iz Egipta. Vedel je, da bo to nalogo težko izpolniti in da mu bo prinesla celo »zasramovanje«. Že nekoč prej mu je eden od Izraelcev posmehljivo zabrusil: »Kdo te je postavil za kneza in sodnika nad nama?« (2. Mojz. 2:13, 14) Pozneje je Mojzes sam vprašal Jehova: »Kako me bo potem poslušal faraon?« (2. Mojz. 6:12) Da bi se na zasmehovanje pripravil in ga lažje prenesel, je svoje strahove in skrbi zaupal Jehovu. Kako je Jehova Mojzesu pomagal izpolniti zahtevno nalogo, ki jo je dobil?

10. Kako je Jehova pomagal Mojzesu pri njegovi nalogi?

10 Prvič, Jehova je Mojzesu zagotovil: »Jaz bom s teboj.« (2. Mojz. 3:12) Drugič, navdal ga je z zaupanjem, tako da mu je odkril en vidik pomena svojega imena, in sicer: »Postal bom, kar koli bom želel postati.« * (2. Mojz. 3:14) Tretjič, Mojzesa je obdaril s čudežno močjo, ki je dokazovala, da je res poslan od Boga. (2. Mojz. 4:2–5) Četrtič, dal mu je sodelavca in govornika, Arona, da bi mu pomagal izpolniti njegovo nalogo. (2. Mojz. 4:14–16) Mojzes je bil ob koncu svojega življenja tako prepričan, da Bog svojim služabnikom pomaga izpolniti vsako nalogo, katero jim zaupa, da je lahko svojemu nasledniku Jozuetu poln zaupanja rekel: »Jehova bo hodil pred teboj, on bo s teboj. Ne bo te zapustil in te pustil samega. Ne boj se in ne plaši se.« (5. Mojz. 31:8)

11. Zakaj je Mojzes nadvse cenil svojo nalogo?

11 Mojzes je ob vsej Jehovovi podpori to svojo zelo zahtevno nalogo nadvse cenil, imel jo je za »večje bogastvo kakor egiptovske zaklade«. Končno pa, kolikšne vrednosti je bilo služenje faraonu v primerjavi s služenjem Vsemogočnemu Bogu? Kolikšne vrednosti je bila vloga egiptovskega princa v primerjavi z vlogo Jehovovega maziljenca? Mojzes je bil za to, ker je imel pravilno stališče, nagrajen. Z Jehovom si je bil še posebej blizu, in ta mu je dal moč, da je delal »strah zbujajoče stvari«, ko je Izraelce vodil v Obljubljeno deželo. (5. Mojz. 34:10–12)

12. Katere prednostne naloge smo dobili od Jehova in je prav, da jih cenimo?

12 Podobno smo mi od Jehova dobili nalogo. Po svojem Sinu nam je dodelil službo, tako kot jo je apostolu Pavlu in drugim. (Beri 1. Timoteju 1:12–14.) Vsi imamo prednostno nalogo oznanjati dobro novico. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Nekateri so v polnočasni službi. Zreli krščeni bratje služijo drugim v občini kot strežni služabniki in starešine. Toda o vrednosti teh prednostnih nalog tvoji neverujoči družinski člani in drugi morda dvomijo ali te mogoče celo zasramujejo, ker se tako žrtvuješ. (Mat. 10:34–37) In če bi jim uspelo, da ti vzamejo voljo, bi lahko začel dvomiti o vrednosti svojih žrtev ali pa o tem, da boš nalogo sploh zmogel opraviti. Kako ti lahko v takem primeru vera pomaga vztrajati?

13. Kako nam Jehova pomaga izpolnjevati teokratične naloge?

13 V veri Jehova ponižno prosi, da bi te podpiral. Zaupaj mu svoje strahove in skrbi. Navsezadnje si to nalogo dobil od njega in on ti bo pomagal do uspeha. Kako? Enako kakor je pomagal Mojzesu. Prvič, Jehova ti zagotavlja: »Okrepil te bom in ti pomagal. Podpiral te bom s svojo desnico pravičnosti.« (Iza. 41:10) Drugič, spominja te, da njegovim obljubam lahko zaupaš. Pravi namreč: »Govoril sem in bom to tudi naredil. Kar sem se namenil, bom tudi storil.« (Iza. 46:11) Tretjič, da bi ti uspelo izpolniti svojo službo, te obdarja z »močjo, ki presega običajno«. (2. Kor. 4:7) Četrtič, da bi lažje vztrajal pri svoji nalogi, ti naš skrbni Oče daje svetovno bratovščino pravih častilcev, ki si prizadevajo upoštevati naročilo: »Zato se med seboj tolažite in krepite.« (1. Tes. 5:11) Ker ti Jehova tako pomaga, da izpolnjuješ svoje naloge, se tvoja vera vanj krepi in se zato zavedaš, da so naloge v njegovi službi, ki jih dobiš, večje bogastvo od katerega koli zemeljskega zaklada.

»OČI JE IMEL NAMREČ UPRTE V NAGRADO, KI GA JE ČAKALA«

14. Zakaj je bil Mojzes prepričan, da bo nagrajen?

14 Mojzes je imel oči »uprte v nagrado, ki ga je čakala«. (Heb. 11:26) Dovolil je, da je to, kar je vedel o prihodnosti, pa čeprav ni vedel vsega, vplivalo na njegov pogled. Kakor njegov prednik Abraham je bil prepričan, da Jehova lahko obudi mrtve. (Luk. 20:37, 38; Heb. 11:17–19) Upanje na prihodnje blagoslove mu je pomagalo, da na 40 let svojega begunstva in 40 let bivanja v pustinji ni gledal kot na zapravljen čas. Čeprav ni poznal vseh podrobnosti glede izpolnitve Božjih obljub, je z očmi vere lahko videl nagrado, ki se še ni videla.

15., 16. a) Zakaj moramo imeti nagrado jasno pred očmi? b) Katerih blagoslovov pod kraljestveno vlado se veseliš ti?

15 Ali imaš oči »uprte v nagrado«, ki te čaka? Kakor Mojzes tudi mi še ne vemo vseh podrobnosti glede Božjih obljub. Ne vemo na primer, »kdaj bo nastopil določeni čas«, ko bo prišla velika stiska. (Mar. 13:32, 33) Toda o prihodnjem raju vemo veliko več, kot je vedel Mojzes. Resda ne vemo vseh podrobnosti, poznamo pa dovolj Božjih obljub o življenju pod Božjim kraljestvom, da imamo v to Kraljestvo lahko »uprte« svoje oči. Če bomo imeli podobo novega sveta jasno v mislih, nas bo to navedlo, da bomo najprej iskali to Kraljestvo. Zakaj lahko to rečemo? Razmisli: Ali bi kupil hišo, o kateri bi vedel zelo malo? Seveda ne! Podobno tudi mi ne bi življenja zapravljali za upanje, ki nam ne bi bilo stvarno. Vera nam mora pomagati videti jasno, približano sliko življenja pod kraljestveno vlado.

Nekaj nadvse vznemirljivega se bo pogovarjati z zvestimi služabniki, denimo z Mojzesom! (Glej odstavek 16.)

16 Da bi si v mislih izostril podobo Božjega kraljestva, imej oči »uprte« v svoje življenje v raju. Uporabi svojo domišljijo. Ko denimo preučuješ življenje predkrščanskih svetopisemskih osebnosti, razmisli, kaj bi jih lahko vprašal, ko bodo obujeni. Predstavljaj si tudi, kaj bi te lahko oni vprašali o tvojem življenju v zadnjih dneh. Živo si naslikaj pred očmi, s kakšnim veseljem boš lahko pozdravil svoje prednike, ki so živeli stoletja nazaj, in jih poučil o vsem, kar je Bog storil zanje. Zamisli si, kako vesel boš, ko boš lahko v mirnem okolju opazoval in spoznaval mnoge divje živali. Razmišljaj tudi, koliko bliže si boš z Jehovom, ko boš napredoval k popolnosti.

17. Kako nam to, da imamo pred očmi jasno sliko nagrade, ki se še ne vidi, pomaga že danes?

17 Če imamo pred očmi jasno sliko nagrade, ki se še ne vidi, nam to pomaga iti naprej, biti veseli in sprejemati odločitve, ki temeljijo na upanju na varno in večno prihodnost. Pavel je maziljenim kristjanom napisal: »Če pa upamo v to, česar ne vidimo, potem to vztrajno čakamo.« (Rim. 8:25) To načeloma velja za vse kristjane, ki upajo na večno življenje. Čeprav še nismo prejeli svoje nagrade, je naša vera tako močna, da potrpežljivo čakamo nanjo. Podobno kakor Mojzes tudi mi na leta v Jehovovi službi ne gledamo kot na zapravljen čas. Prepričani smo, da je »to, kar se vidi, [. . .] začasno, to, kar se ne vidi, pa je večno«. (Beri 2. Korinčanom 4:16–18.)

18., 19. a) Zakaj se moramo bojevati, da bi ohranili vero? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

18 Vera nam omogoča, da prepoznamo »očiten dokaz o obstoju stvari, čeprav jih ne vidimo«. (Heb. 11:1) Telesni človek ne vidi dragocene vrednosti služenja Jehovu. Takšnemu človeku so duhovni zakladi »neumnost«. (1. Kor. 2:14) Mi pa upamo, da bomo okusili večno življenje in da bomo priča vstajenju, stvarem, ki jih svet ne vidi. Kakor so za Pavla tedanji filozofi rekli, da je nevedni »kvasač«, tudi danes veliko ljudi misli, da je upanje, ki ga oznanjujemo, navaden nesmisel. (Apd. 17:18)

19 Ker nas torej obdaja brezbožen svet, se moramo bojevati, da ohranimo vero. V molitvi ponižno prosi Jehova, »da ne bi izgubil vere«. (Luk. 22:32) Stalno imej pred očmi posledice greha, neprekosljivo vrednost služenja Jehovu in upanje na večno življenje. Mojzesu pa je vera omogočala, da je videl še mnogo več od tega. V naslednjem članku bomo pregledali, kako je vera Mojzesu pomagala videti »Nevidnega«. (Heb. 11:27)

^ odst. 10 Neki biblicist je glede Boga in njegovih besed, ki jih najdemo v 2. Mojzesovi 3:14, napisal: »Nič mu ne more preprečiti, da ne bi izpolnil svoje volje [. . .] To ime [Jehova] naj bi bilo Izraelova trdnjava, neskončna zakladnica upanja in tolažbe.«