Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Bona “Yo a sa Bonagalego”?

Na o Bona “Yo a sa Bonagalego”?

“O ile a tšwela pele a tiile go etša ge eka o bona Yo a sa bonagalego.”—BAHEB. 11:27.

1, 2. (a) Hlalosa gore ke ka baka la’ng go be go bonagala Moshe a le kotsing? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.) (b) Ke ka baka la’ng Moshe a be a sa boife bogale bja kgoši?

FARAO e be e le mmuši wa nkgwete le modimo wa Baegipita. Go ya ka puku ya When Egypt Ruled the East, go Baegipita Farao “o be a feta diphedi ka moka ka bohlale le matla.” E le gore balata ba gagwe ba mmoife, Farao o be a rwala mphapahlogo wo o bego o na le peetla yeo e kego e ikemišeditše go hlasela—yeo e bego e le kgopotšo ya gore manaba a kgoši a tla bolawa gateetee. Ka gona akanya kamoo Moshe a ilego a ikwa ka gona ge Jehofa a be a mmotša gore: “Etla ke go rome go Farao gomme o ntšhe batho ba ka e lego bana ba Isiraele kua Egipita.”—Ek. 3:10.

2 Moshe o ile a ya Egipita, a tsebatša molaetša wa Modimo gomme a ipakela bogale bja Farao. Ka morago ga gore dikotlo tše lesome di wele naga ya Egipita, Farao o ile a lemoša Moshe ka gore: “O itote! O se ke wa leka go bona sefahlego sa ka gape, gobane mohlang o bona sefahlego sa ka o tla hwa.” (Ek. 10:28) Pele ga ge Moshe a ka tloga go Farao, o ile a porofeta gore morwa wa leitšibulo wa kgoši ye o be a tlo hwa. (Ek. 11:4-8) Mafelelong, Moshe o ile a laela lapa le lengwe le le lengwe la Baisiraele gore le hlabe pudi goba nku—e lego phoofolo yeo go ya ka Baegipita e bego e le e  kgethwa go modimo wa Egipita yo a bitšwago Ra—gomme ba gaše madi a yona diforeimeng tša mabati a dintlo tša bona. (Ek. 12:5-7) Farao o be a tla dira’ng? Moshe o be a sa boife. Ka baka la’ng? Ka tumelo o ile a kwa Jehofa, “a sa boife bogale bja kgoši, gobane o ile a tšwela pele a tiile go etša ge eka o bona Yo a sa bonagalego.”—Bala Baheberu 11:27, 28.

3. Ke’ng seo re tlago go se ahlaahla mabapi le go bontšha ga Moshe tumelo go “Yo a sa bonagalego”?

3 Na tumelo ya gago ke e matla moo go lego bjalo ka ge eka o tla tloga o “bona Modimo”? (Mat. 5:8) E le gore le rena re kgone go bona gabotse ka leihlo la kgopolo “Yo a sa bonagalego,” anke re ahlaahleng mohlala wa Moshe. Go bontšha tumelo go Jehofa go mo šireleditše bjang gore a se boife batho? O ile a bontšha bjang tumelo dikholofetšong tša Modimo? Le gona go kgona ga Moshe go bona “Yo a sa bonagalego” go mo thušitše bjang ge yena le batho ba gabo ba be ba le kotsing?

GA SE A KA A BOIFA “BOGALE BJA KGOŠI”

4. Go ya ka pono ya nama, Moshe e be e le eng ge a bapetšwa le Farao?

4 Go ya ka pono ya nama, Moshe e be e se selo ge a bapetšwa le Farao. Go be go bonagala bophelo bja Moshe le bokamoso bja gagwe di le ka diatleng tša Farao. Moshe o be a kile a botšiša Jehofa gore: “Ke nna mang nka yago go Farao gomme ka ntšha bana ba Isiraele Egipita?” (Ek. 3:11) Nywaga e 40 pejana ga mo, Moshe o be a kile a tšhaba Egipita. A ka ba a ile a ipotšiša gore: ‘Na ruri ke gabohlale gore ke boele Egipita gomme ke ipee kotsing ya go galefiša kgoši ya moo?’

5, 6. Ke’ng seo se thušitšego Moshe go boifa Jehofa, e sego Farao?

5 Pele ga ge Moshe a ka boela Egipita, Modimo o ile a mo ruta molao wa motheo wa bohlokwa woo ka morago Moshe a ilego a o ngwala ka pukung ya Jobo, wo o rego: “Go boifa Jehofa ke bjona bohlale.” (Jobo 28:28) E le gore Jehofa a thuše Moshe go ba le poifo e bjalo le go dira dilo ka bohlale, o ile a mmontšha phapano gare ga batho le Modimo Ramatlaohle. O ile a mmotšiša gore: “Ke mang a neilego motho molomo goba yo a dirago gore go be le dimumu goba difoa goba ba go bona gabotse goba difofu? Na ga se nna Jehofa ke dirago tšeo?”—Ek. 4:11.

6 Jehofa o be a nyaka go ruta Moshe thuto efe? O be a nyaka go mo ruta gore o be a se na lebaka la go boifa. O be a rongwa ke Jehofa, yena yo a bego a tla mo nea selo le ge e le sefe seo a se hlokago gore a iše molaetša wa gagwe go Farao. Go feta moo, Farao e be e se selo ge a bapetšwa le Jehofa. Go ba gona, le e be e se lekga la mathomo bahlanka ba Modimo ba eba kotsing ka tlase ga pušo ya Egipita. Go ka direga gore Moshe o ile a naganišiša ka tsela yeo Jehofa a šireleditšego Aborahama, Josefa le yena Moshe ge go be go sa buša bo-Farao ba bangwe. (Gen. 12:17-19; 41:14, 39-41; Ek. 1:22–2:10) Ka ge Moshe a be a na le tumelo go Jehofa, yena “Yo a sa bonagalego,” ka sebete o ile a tla go Farao gomme a mmotša mantšu ka moka ao Jehofa a mo laetšego ona.

7. Kgaetšedi yo mongwe o ile a thušwa bjang ke go ba le tumelo go Jehofa?

7 Go ba le tumelo go Jehofa go ile gwa thuša le kgaetšedi yo a bitšwago Ella gore a se boife batho. Ka 1949, Ella o ile a swarwa ke bahlankedi ba KGB kua Estonia, ba mo hlobodiša ke moka maphodisa a bafsa a mmogela. O re: “Ke ile ka ikwa ke gobošitšwe. Eupša ka morago ga gore ke rapele Jehofa, ke ile ka ba le khutšo le go theoša maswafo.” Ka morago, Ella o ile a tsenywa ka seleng ya bodulanoši matšatši a mararo. O re: “Bahlankedi bao ba ile ba goeletša ka gore: ‘Re nyaka go kgonthišetša gore leina leo la Jehofa ga le sa gopolwa mo Estonia! Wena o ya kampeng ya tshwenyo, ba bangwe ba ya Siberia!’ Ke moka ba kwera ka gore: ‘Jehofa yoo wa lena o kae?’” Na Ella o be a tla boifa batho goba o be a tla bota Jehofa? Ge bakweri bao ba be ba mmotšološiša, o ile a ba araba ka sebete a re: “Ke naganišišitše kudu ka taba ye, gomme ke bona go le kaone gore ke dule mo  kgolegong ke na le tswalano le Modimo go e na le gore ke lokollwe eupša ke se sa amogelega go Yena.” Go Ella, Jehofa e be e le wa kgonthe go etša batho bao ba bego ba eme ka pele ga gagwe. Tumelo ya gagwe e ile ya mo thuša go dula a botega.

8, 9. (a) Pheko ya go boifa batho ke’ng? (b) Ge e ba o lekega go boifa batho, o swanetše go dula o nagana ka mang?

8 Go ba le tumelo go Jehofa go tla go thuša gore o se ke wa boifa. Ge balaodi ba bagolo ba mmušo ba leka go go šitiša go hlankela Modimo, go ka bonagala eka bophelo le bokamoso bja gago di ka diatleng tša bona. O ka ba wa ipotšiša ge e ba e le gabohlale go tšwela pele o hlankela Jehofa gomme ka go dira seo wa ba galefiša. Gopola se: Pheko ya go boifa batho ke go ba le tumelo go Modimo. (Bala Diema 29:25.) Jehofa o botšiša gore: “O mang wena o tšhabago motho wa nama le madi, le go tšhaba morwa wa motho yo a tlago go dirwa gore a etše bjang feela bjo botala?”—Jes. 51:12, 13.

9 Dula o nagana ka Tatago yo matla ohle. O bona mohlako wa bao ba tlaišwago ke babuši bao ba se nago toka, o ba kwela bohloko e bile o a ba thuša. (Ek. 3:7-10) Gaešita le ge o swanetše go lwela tumelo ya gago pele ga balaodi ba bagolo, ‘o se ke wa belaela mabapi le kamoo o tlago go bolela ka gona goba seo o tlago go se bolela, gobane seo o tlago go se bolela o tla se newa ka nako yeo.’ (Mat. 10:18-20) Babuši le bahlankedi ba mmušo ga se selo mahlong a Jehofa. Ge o ka matlafatša tumelo ya gago gona bjale, o tla bona Jehofa e le Motho wa kgonthe yoo a ikemišeditšego go go thuša.

O ILE A BONTŠHA TUMELO DIKHOLOFETŠONG TŠA MODIMO

10. (a) Ke ditaelo dife tšeo Jehofa a ilego a di nea Baisiraele ka kgwedi ya Nisani 1513 B.C.E.? (b) Ke ka baka la’ng Moshe a ile a kwa ditaelo tša Modimo?

10 Ka kgwedi ya Nisani 1513 B.C.E., Jehofa o ile a botša Moshe le Arone gore ba fetišetše ditaelo tše tše di sa tlwaelegago go Baisiraele: Kgethang nku goba pudi e tona e phetšego gabotse, le e hlabe ke moka le gaše madi a yona diforeimeng tša mabati a lena. (Ek. 12:3-7) Moshe o ile a arabela bjang? Ka morago moapostola Paulo o ile a ngwala ka Moshe gore: “Ka tumelo o ile a bina paseka le go gašwa ga madi, e le gore mofediši a se ke a gobatša maitšibulo a bona.” (Baheb. 11:28) Moshe o be a tseba gore Jehofa o a botega, ka gona o ile a bontšha tumelo kholofetšong ya Jehofa ya gore o be a tlo bolaya barwa ba maitšibulo ba Egipita.

11. Ke ka baka la’ng Moshe a ile a lemoša Baisiraele ba bangwe?

11 Go bonagala barwa ba Moshe ba be ba dula kua Midiane, e lego naga yeo e bego e le kgole le “mofediši.” * (Ek. 18:1-6) Lega go le bjalo, ka potego Moshe o ile a fetišetša ditaelo tšeo go malapa a Baisiraele ao barwa ba ona ba maitšibulo ba bego ba ka bolawa. Maphelo a be a le kotsing, le gona Moshe o be a rata Baisiraelegotee le yena. Beibele e re: ‘Kapejana Moshe a bitša banna ba bagolo ka moka ba Isiraele gomme a bolela le bona a re: “Hlabang phoofolo ya paseka.”’—Ek. 12:21.

12. Jehofa o re laetše go botša batho molaetša ofe o bohlokwa?

12 Ka tlase ga tlhahlo ya barongwa, batho ba Jehofa ba botša batho ba bangwe molaetša wo o bohlokwa: “Boifang Modimo gomme le mo nee letago, gobane iri ya kahlolo ya gagwe e fihlile, ka gona rapelang Yo a dirilego legodimo, lefase, lewatle le didiba tša meetse.” (Kut. 14:7) Ye ke nako ya go tsebatša molaetša woo. Re swanetše go lemoša baagišani ba rena gore ba tšwe go Babilona o Mogolo e le gore ba se tle ba “amogela karolo ya dikotlo tša gagwe.” (Kut. 18:4) Ba “dinku tše dingwe” ba tlatša Bakriste ba tloditšwego go lopa bao ba aroganego le Modimo gore ba ‘boelane’ le yena.—Joh. 10:16; 2 Bakor. 5:20.

Go ba le tumelo dikholofetšong tša Jehofa go tla matlafatša kganyogo ya gago ya go bolela ditaba tše dibotse (Bona serapa 13)

13. Ke’ng seo se tlago go matlafatša kganyogo ya rena ya go bolela ditaba tše dibotse?

 13 Re kgodišegile gore “iri ya kahlolo” e fihlile e le ka kgonthe. Le gona re na le tumelo ya gore Jehofa ga a feteletše ge a re modiro wa rena wa boboledi le wa go dira barutiwa o akgofile. Moapostola Johane ponong o “[bone] barongwa ba bane ba eme dikhutlong tše nne tša lefase ba kakatletše diphefo tše nne tša lefase.” (Kut. 7:1) Na ka tumelo o kgona go bona barongwa bao ba emetše go lokolla diphefo tše di senyago tša masetlapelo a magolo? Ge e ba o kgona go bona barongwa bao ka mahlo a gago a tumelo, o tla kgona go botša ba bangwe ditaba tše dibotse ka kgodišego.

14. Ke’ng seo se re tutueletšago go ‘lemoša batho ba kgopo gore ba hlokomele ditsela tša bona tše kgopo’?

14 Ka ge re le Bakriste ba therešo, re šetše re thabela segwera le Jehofa le kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego. Eupša re a lemoga gore re na le boikarabelo bja go ‘lemoša batho ba kgopo gore ba hlokomele ditsela tša bona tše kgopo e le gore ba phele.’ (Bala Hesekiele 3:17-19.) Ke therešo gore ga re bolele ditaba tše dibotse go fo efoga molato wa madi. Re rata Jehofa, e bile re rata baagišani ba rena. Jesu o bontšhitše seo lerato le kgaugelo di se bolelago seswantšhong sa gagwe sa mabapi le Mosamaria wa kgaugelo. Re ka ipotšiša gore: ‘Na le nna, go etša Mosamaria, ke “hlomogela batho pelo” gore ke ba nee bohlatse?’ Go ba gona, le ka mohla ga re nyake go swana le moperisita le Molefi ba seswantšhong se, ra ipeela dihlare tša ntšhirela gomme ra arogela “ka thoko e nngwe ya tsela.” (Luka 10:25-37) Go ba le tumelo dikholofetšong tša Modimo le go rata moagišani go tla re tutueletša go tšea karolo ka botlalo modirong wa boboledi pele selemo e eba ngwagola.

 “BA ILE BA PHATŠA LEWATLE LE LEHWIBIDU”

15. Ke ka baka la’ng Baisiraele ba ile ba ikwa ba kgakgetšwe?

15 Tumelo ya Moshe go “Yo a sa bonagalego” e ile ya mo thuša ge Baisiraele ba be ba le kotsing ka morago ga gore ba tloge Egipita. Beibele e re: “Bana ba Isiraele ba emiša mahlo gomme ba bona Baegipita ba ba rakediša; bana ba Isiraele ba tšhoga kudu gomme ba llela Jehofa.” (Ek. 14:10-12) Na boemo bjo bo diragetše ka tšhoganetšo? Le gatee! Jehofa o be a boletše e sa le pele gore: “Ke tla lesa pelo ya Farao ya thatafala; o tla le rakediša gomme nna ka ikhweletša letago ke diriša Farao le madira a gagwe ka moka; Baegipita ba tla tseba gore ke nna Jehofa.” (Ek. 14:4) Lega go le bjalo, Baisiraele ba be ba iponela feela Lewatle le Lehwibidu leo le sa tshelegego, dikoloi tša Farao tša ntwa tšeo di bego di ba rakediša le modiši yo a bego a ba eteletše pele wa nywaga e 80! Ba ile ba ikwa ba kgakgetšwe.

16. Tumelo e ile ya matlafatša Moshe bjang Lewatleng le Lehwibidu?

16 Lega go le bjalo, Moshe ga se a ka a boifa. Ka baka la’ng? Ka gobane mahlo a gagwe a tumelo a be a bona selo se itšego se matla kudu go feta lewatle goba madira. O be a “[bona] phološo ya Jehofa,” e bile a tseba gore Jehofa o tla lwela Baisiraele. (Bala Ekisodo 14:13, 14.) Tumelo ya Moshe e ile ya matlafatša batho ba Modimo. Beibele e re: “Ka tumelo ba ile ba phatša Lewatle le Lehwibidu go etša eka ke nageng e omilego, eupša Baegipita ge ba leka go feta ba ile ba metšwa ke lewatle leo.” (Baheb. 11:29) Ka morago ga moo, “setšhaba sa boifa Jehofa le go dumela Jehofa le Moshe mohlanka wa gagwe.”—Ek. 14:31.

17. Ke tiragalo efe ya nakong e tlago yeo e tlago go leka tumelo ya rena?

17 Kgauswinyane go tlo bonagala eka maphelo a rena a kotsing. Mafelelong a masetlapelo a magolo, mebušo ya lefase e tla ba e šwalalantše le go fediša mekgatlo ya bodumedi yeo e bego e re feta ka bogolo le ka palo. (Kut. 17:16) Jehofa o hlalositše boemo bja rena ka tsela ya boporofeta gore re tla ba bjalo ka “naga e sa šireletšwago ya magaeng . . . , mo go sego morako, mapheko le mejako.” (Hesek. 38:10-12, 14-16) Ka mahlo a rena a nama, re tlo bona eka re ka se phologe. Wena o tlo arabela bjang?

18. Hlalosa lebaka leo re ka se swanelwego ke go boifa nakong ya masetlapelo a magolo.

18 Ga se ra swanela go boifa. Ka baka la’ng? Ka gobane Jehofa ke yena a boletšego e sa le pele ka tlhaselo yeo. Le gona o boletše e sa le pele gore mafelelo e tla ba afe. O itše: “‘Letšatšing leo, letšatšing la ge Gogo a tlela mmu wa Isiraele,’ o re’alo Mmuši Morena Jehofa, ‘pefelo ya ka e tla bonagala sefahlegong sa ka. Ke tla bolela ka phišego e bile ke tuka bogale.’” (Hesek. 38:18-23) Ke moka Modimo o tla fediša batho ka moka bao ba nyakago go gobatša batho ba gagwe. Ge e ba o na le tumelo ya gore Jehofa o tla go šireletša ‘letšatšing la gagwe le legolo le le boifišago,’ gona o tla “[bona] phološo ya Jehofa” le go dula o botega.—Joele 2:31, 32.

19. (a) Segwera sa Jehofa le Moshe e be e le sa kgauswi gakaaka’ng? (b) Ge e ba o ela Jehofa hloko ditseleng tša gago ka moka, o tla holega bjang?

19 Itokišeletše gona bjale bakeng sa ditiragalo tše tšeo di kgahlišago ka gore o tšwele pele o “tiile go etša ge eka o bona Yo a sa bonagalego”! Matlafatša segwera sa gago le Jehofa Modimo ka go ithuta ka mehla le ka go rapela. Moshe o be a na le segwera se bjalo sa kgauswi le Jehofa e bile Jehofa o ile a mo diriša ka tsela e matla moo Beibele e bolelago gore Jehofa o be “a mo tseba gabotse.” (Doit. 34:10, bona mongwalo wa ka tlase.) Moshe e be e le moporofeta yo matla. Lega go le bjalo, le wena ka tumelo o ka tseba Jehofa gabotse ge e ba o ka leka go mmona ka mahlo. Ge e ba ka mehla o mo ela hloko “ditseleng tša gago ka moka,” go etša ge Lentšu la Modimo le go kgothaletša go dira bjalo, “o tla letliša ditsela tša gago.”—Die. 3:6.

^ ser. 11 Go bonagala Jehofa a ile a diriša barongwa go otla Baegipita.—Ps. 78:49-51.