Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

U Ngu Nengen a “U I Nengen a Na Ga la” Kpa?

U Ngu Nengen a “U I Nengen a Na Ga la” Kpa?

“A taver ishima er ngu nengen a u i nengen a Na ga la nahan.”—HEB. 11:27.

1, 2. (a) Pase er i hii ve yange lu inja er kwaghbo tser Mose yô. (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Mose yange cia iyugh i Tor la ga sha ci u nyi?

FARAO yange lu tor u ageegh man aôndo u Mbaigipiti civir yô. Takerada ugen kaa ér hen Mbaigipiti yô, Farao yange “hemba hanma kwagh u uma cii tahav man kwaghfan.” Er Farao soo ér mba un hemen ve la ve cian un yô, a cir idyer i i lu a eev mbu abuku, u a kegh iyol u gberen or yô. Kwagh ne a umbur mbaihyomov nav ér or a er bee ku a ngôôr wuan nan ga. Nahan nenge ase er yange a lu Mose ken ishima shighe u Yehova kaa a na ér “Va, M̱ tindi u hen Farao, sha u ú za due a ior Av Mbaiserael ken tar u Igipiti” la yô.—Eks. 3:10.

2 Mose maa mough yem ken Igipiti, za ôr loho u Aôndo la, nahan ishima vihi Farao ker a na tsung. Yange atsan ataankaranyiin nga ve sha tar la cii yô, Farao ta Mose icin kaa ér: “Er teghelee, de kera shi va kimbir kenger mo sha ishi ga, gadia iyange i ú shi ú kenger mo sha ishi yô, ú kpe.” (Eks. 10:28) Cii man Mose kar hen ishigh ki Farao kera yô, a tsengapasen ér waniunda u tor la una kpe. (Eks. 11:4-8) Maa Mose kaa a icombor i ken Iserael cii ér i sôngo ivo shin iyôngo, i haa awambe sha ikpandehunda. Ivo shin iyôngo yange lu inyam i mbacivir aôndo u Mbaigipiti u yilan ér Ra la, nenge ér ka icighan kwagh yô. (Eks. 12:5-7) Farao una er nena? Mose yange cia ga. Sha ci u nyi? Yange na Yehova jighjigh, a ungwa imo na, “iyugh i tor kpaa, a kera cia ga, gadia a taver ishima er ngu nengen a u i nengen a Na ga la nahan.”—Ôr Mbaheberu 11:27, 28.

3. Ka nyi se lu timen sha mi sha kwagh u jighjigh u Mose na “u i nengen a Na ga la”?

3 Jighjigh u nan wou taver inja er u “nenge a Aôndo” nahanaa? (Mat. 5:8) De se time sha kwagh u Mose la sha er kwagh ne una wase se se taver jighjigh u nan wase, nahan se nenge a “u i nengen a Na ga la” yô. Jighjigh u yange Mose na Yehova la wase un u hemban mcie u cian or la nena? Ka sha gbenda u nyi nahan yange na uityendezwa mba Aôndo jighjighi? Mnenge u Mose nenge a “u i nengen a Na ga la” wase un kua ior nav shighe u kwagh tser ve la nena?

YANGE CIA “IYUGH I TOR” GA

4. Sha ashe a ior yô, Mose vea Farao ka an yange nan hemba?

4 Sha ashe a ior yô, Mose yange yina sha Farao ica je. Lu inja er uma u Mose kua mlu na u ken hemen man mbamgbe nav cii lu sha ikyev i Farao nahan. Mose iyol na pine Yehova ér: “Mo m ngu di nyi je u me za hen Farao, me za due a Mbaiserael ken tar u Igipiti?” (Eks. 3:11) Anyom 40 ken ijime la, Mose yevese undu Igipiti ér Farao a de woo un ga. Alaghga yange una pine iyol na ér, ‘Ka a inja u mo hiden yemen ken Igipiti za nan tor ishimavihinii?’

5, 6. Lu nyi i wase Mose ve cia Yehova, lu Farao ga?

5 Cii man Mose hide yem ken Igipiti yô, Aôndo tese un kwagh u injaa ugen u gba u una fa yô, shi Mose va nger kwagh ne ken takerada u Yobu la kpaa. A kaa ér: “Nenge, mcie u cian TER, ka kwaghfan je la.” (Yobu 28:28) Yehova tese mkposo u a lu hen atô u uumace man Aôndo u Hembanagee la sha u una wase Mose a lu a mciem man, shi a er kwagh sha kwaghfan yô. A pine ér: “Ka an nan er or zwa? Ka an nan er orkondoniker, shin orkondonato, shin ornengen, shin orapirashee? Ka Mo TER gaa?”—Eks. 4:11.

6 Lu nyi gba u Mose una fa? Yange gba u Mose una cia ga. Lu Yehova tindi un ye, shi lu u una na un hanma kwagh u una wase un u za ôron Farao loho u Aôndo tindi un la cii. Bee kera yô, Farao yina sha Yehova ica je. Kera ga je kpa, lu hiin je kwagh tser ior mba Aôndo sha ikyev i hemen u tar u Igipiti la ga. Alaghga Mose gbidye kwar sha gbenda u Yehova yange kura Aberaham man Yosev kua Mose iyolna je kpaa, sha ikyev i Ufarao mbagenev mba ve vande hemen la. (Gen. 12:17-19; 41:14, 39-41; Eks. 1:22–2:10) Er Mose na Yehova “u i nengen a Na ga la” jighjigh yô, a za tile sha ishigh ki Farao sha ishimataver, a ôr un hanma kwagh u Yehova kaa ér a ôr cii.

7. Jighjigh u anmgbian u kwase ugen yange na Yehova la kura un nena?

7 Jighjigh u anmgbian u kwase ugen na Yehova la kpa yange wase un hemba mcie u cian or la. Mba yer un ér Ella. Ken inyom i 1949 la, udasenda mbagenev ken tar u Estonia, mba i yilan ve ér KGB la kôr un, er un akondo, maa agumaior agen a a lu dasenda yô, gba kenger un idyelegh. Anmgbian u kwase la kaa ér: “Yange m hee. Kpa m eren msen hen Yehova yô, pever mo iyol shi m zua a bemshima.” Mba been yô, ve za wuhe Ella ken sev ayange atar, lu ker tswen. A kaa wener: “Udasenda mbara nande a mo kaa ér: ‘Or kera ngu ungwan iti i Yehova ken tar u Estonia ga, a umbur i tsô kpaa ga! Se mba yemen a we hen afo a mbakwarev agen, se yem a mbagenev ken tar u Siberia.’ Ve naha un tar ve kaa ér, ‘Yehova wou la shi ngu hana?’” Ella una cia ior shin una suur sha Yehovaa? Mba nahan un tar mbara mba ngur tôvon un yô, a ôr kwagh a ve a mciem shio, a kaa ér: “M hen sha ikyaa ne doo doo, nahan m nenge mer guda u lun ken purusu geman kuran ikyar i m ye vea Aôndo la, a u mo duen kpa geman vihin mlu wam a na la.” Ella nenge ér Yehova ngu kpôô kpôô, er ior mba yange tile hen ishigh vev la kpa ve lu ior kpôô kpôô nahan. Jighjigh u nan na la wase un u tilen sha mimi her.

8, 9. (a) Ka nyi ia na ve se hemba mcie u cian or laa? (b) Shighe u mcie u cian or la a lu nôngon u hemban we yô, ka sha an i doo u u ver ishima?

8 Aluer u na Yehova jighjigh yô, kwagh ne una wase ú u hemban mciem ou. Aluer mbahemenev mba tar ne nôngo ér vea yange ú u de u civir Aôndo yô, alaghga a lu inja er uma wou kua mlu wou u ken hemen man mbamgbe ou cii mba sha ikyev i orumace nahan. Alaghga je yô, u hen wer ka a inja u zan hemen u civir Yehova geman nan mbahemen tar ishimavihin ga. Umbur wer, saa se na Aôndo jighjigh ve se hemba mcie u cian or la ye. (Ôr Anzaakaa 29:25.) Yehova pine ér: “Ka nyi man we u cie or u nana va kpe, man wan u or u á gema nan á hingir er toho kpaa yôô?”—Yes. 51:12, 13.

9 Ver ishima you sha Teru u a hembe agee cii la. Ka a nenge a ican i mba mbahemenev mbagenev ve eren ior nav la. Mhôônom ka ma kôr un a ve shi a wase ve kpaa. (Eks. 3:7-10) Aluer gba pe u za pase kwagh u jighjigh u nan wou sha ishigh ki mbahemenev mba ageev je kpa, ‘ishima i de nyian we sha inja kwaghôron i ú ôr, shin sha kwagh u ú kaa ga, gadia hen shighe la je á na u kwagh u ú ôr yô.’ (Mat. 10:18-20) Utor man mbahemen mba gomoti kuma sha Yehova ga. Aluer u taver jighjigh u nan wou hegen yô, u hingir u nengen Yehova wer ka or kpôô kpôô u a kegh iyol u wasen we yô.

YANGE NA UITYENDEZWA MBA AÔNDO JIGHJIGH

10. (a) Lu nyi Yehova kaa a Mbaiserael ér ve er ken uwer u Nisan, inyom i 1513 cii man Kristu laa? (b) Mose yange er kwagh u Yehova kaa la sha ci u nyi?

10 Ken uwer u Nisan inyom i 1513 cii man Kristu la, Yehova kaa a Mose man Aron ér ve za ôr Mbaiserael ve sôngo nomiyôngo shin kpev u lun iyol gbur gbur, ve haa awambe sha ikpandehunda. (Eks. 12:3-7) Nahan Mose er nena? Apostoli Paulu yange va nger kwagh sha kwagh ne kaa ér: “Ka sha jighjigh u nan man a ver Paseka kua awambe a mishin la ye, sha u ortimin ônov mba iundav la a̱ de benden ve ave ga yô.” (Heb. 11:28) Mose yange fa er Yehova a er ie ga yô, nahan a na jighjigh ér Yehova una wua ônov mba iundav mba ken Igipiti er tôndo zwa nahan.

11. Mose yange ta mbagenev icin sha ci nyi?

11 A̱ shi nan kpa ônov mba Mose lu ken Midian, ica a “ortimin ônov mba iundav” la. * (Eks. 18:1-6) Nahan kpa, a ungwa imo i Aôndo, a ôr icombor igen ken Iserael, i kwaghbo a fatyô u tseren ônov mbaiundav mba ken icombor shon la. Uuma u ônov vev lu sha zongo, man Mose gema soo mbawan ndor a na tsung. Bibilo kaa ér fese je Mose “yila mbatamen mba Iserael cii, a kaa a ve er: . . . sôngo nen Paseka.”—Eks. 12:21.

12. Yehova kaa ér se̱ pase ior loho u hange hange u nyi?

12 Mbatyomov mba wasen ior mba Yehova u pasen loho u injaa la kaan ér: “Cia nen Aôndo, na nen Un icivir gadia shighe Na u ôron ijir kuma ve, civir nen Un u A er Sha man tar man zegemnger man amboramnger kpaa la.” (Mpa. 14:7) Ka shighe u pasen loho shon je ne. Gba kpee u se ta mbawanndor a vese icin ser ve due ken Zegebabilon kera, sha er vea “nyôr nongo sha asorabo a na ga” yô. (Mpa. 18:4) Mba ve lu “iyôngo igen” la kohol Mbakristu mba i shigh ve mkurem la mba zamber a mba ve gbe ica a Aôndo la ér ve “hime” a na.—Yoh. 10:16; 2 Kor. 5:20.

Aluer u na uityendezwa mba Yehova mbara jighjigh yô, a sar ú u pasen loho u dedoo (Nenge ikyumhiange i sha 13 la)

13. Ka nyi ia na ve a hemba saren we u pasen loho u dedoo?

13 Se na jighjigh ser ‘shighe u ôron ijir’ la kuma. Shi se na jighjigh ser tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen la ka tom u eren torough torough, er Yehova a kaa nahan. Ken mpase u sha mnenge u apostoli Yohane la, a “nenge mbatyomov mba Shaav unyiin tile sha azongo a tar a anyiin la, ve kôr ahumbe a anyiin a sha tar la.” (Mpa. 7:1) Jighjigh u nan wou wasen u u nengen ken ishima you er mbatyomov mbara ve we iyol u pasen ahumbe a mtim a zegecan una va a mi sha tar ne la kpa? Aluer u ngu nengen a mbatyomov mbara ken ishima yô, u fatyô u pasen loho u dedoo la vangertiôr.

14. Ka nyi ka i mgbegha se u ‘wan iferor kwagh sha gbenda u nan u bo la sha u yiman uma u nana’?

14 Se vande yan ikyar vea Yehova, shi se mba a ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron kpaa. Nahan kpa, shi se fa ser ka tom wase u ‘wan iferor kwagh sha gbenda u nan u bo la sha u yiman uma u nan.’ (Ôr Esekiel 3:17-19.) Kpa jighilii yô, se mba pasen kwagh sha u se palegh ibo awambe tseegh tsô ga. Yehova doo se ishima kua mba wan ndor a vese. Yesu yange pase kwagh u a lu dooshima man mhôônom ma zungwen ma mimi la ken injakwagh na i sha kwagh u Orsamaria u zungwen mhôônom la. Se fatyô u pinen ayol a ase ser, “M ngu er Orsamaria la nahan shinii, m ngu er pristi shin or u Levi la nahana? M keghen iyol hanma shighe u pasen mbagenev kwagh shinii, ka m ker ityôkyaa i kyoogh ga mer me palegh u pasen mbagenev kwagha?” (Luka 10:25-37) Jighjigh u se ne uityendezwa mba Aôndo la, man mdoo u mbawan ndor a vese ve doo se ishima la una mgbegha se u eren tom u pasen kwagh kpoghuloo cii man shighe a bee ye.

“VE PER ZEGEMNGER U NYIAN”

15. Mbaiserael yange ve nenge ér mba a ape zan ga sha ci u nyi?

15 Jighjigh u Mose na “u i nengen a Na ga la” wase un kua Mbaiserael shighe u kwagh tser ve zum u ve due ken tar u Igipiti la. Bibilo kaa ér: “Mbaiserael ta ashe; yô, nenge, Mbaigipiti mbara di van ve ijime la, cier ve iyol kpishi; nahan Mbaiserael gba vaan yilan TER.” (Eks. 14:10-12) Kwaghtseren ne va ve aburaburuu? Mayange ga. Yehova yange tsengapasen Mose ér: “Me cighir Farao ishima, una tôv ve angahar; nahan Me gema Me zua a zua a icivir sha kwagh u Farao kua ikyumutya na cii; Mbaigipiti vea fa er Mo M lu [Yehova] yô.” (Eks. 14:4) Nahan cii kpa, Mbaiserael na Yehova jighjigh ga, ve lu nengen a Zegemnger u Nyian u tela ve sha ishi la tseegh, kua akekeautya a Farao, a a lu yevese van hang la, man Mose orkuranilev u lun anyom 80, u lu hemen ve la! Ve nenge ér mba a ape zan ga.

16. Jighjigh u nan u Mose la yange taver un ishima shighe u ve ar shin Zegemnger u Nyian la nena?

16 Nahan cii kpa, Mose tenger ga. Sha ci u nyi? Sha ci u jighjigh u nan na la na yô, a nenge a kwagh u hemba zegemnger shin ikyumutya la tahav yem ica yô. A ‘nenge a myem u Yehova,’ shi a fa ér Yehova una nôngo kwagh sha ci u Mbaiserael. (Ôr Ekesodu 14:13, 14.) Jighjigh u nan u Mose la yange taver ior mba Aôndo ishima. Bibilo kaa ér: “Ka sha jighjigh u nan man ve per Zegemnger u Nyian er ka tareghnyaagh nahan ye, kpa Mbaigipiti mba nenge u ve kpaa vea er nahan yô, ve saa mnger.” (Heb. 11:29) Maa “ior cia [Yehova], ve na [un] jighjigh kua wanakiriki Na Mose kpaa.”—Eks. 14:31.

17. Ka nyi ia va er ken hemen i ia kar jighjigh wase u nana?

17 Ica a gba ga tsô a lu inja er se kpa kwagh tser se nahan. Sha shighe u zegecan una lu yemen u za kuusu la, ugomoti mba tar ne vea tim iniongo i kwaghaôndo i i hembe kehen shi ngeen a nongo wase ne la kera cica cii. (Mpa. 17:16) Yehova yange pase ken kwaghôron u profeti ugen ér a va lu inja er se mba a orwasen se ga nahan. A kaa ér se mba er “tar u agar a u, a lu a ugir ga, . . . uishindan man ihinda kpaa ga” nahan. (Esek. 38:10-12, 14-16) Sha mlu u sha ashe yô, a lu inja ér gbenda ngu u se war ga nahan. Nahan u er nan hen shighe la?

18. Pase er i hii ve i gbe u se yina ishima sha shighe u zegecan la ga yô.

18 Gba u se gbidye akarkase iyol sha mcie ga. Sha ci u nyi? Sha ci u Yehova tsengaôron kwagh u num u a ta sha ior mba Aôndo la. Shi a tsengapasen kwagh u una due ker la kpaa. “Sha iyange la, zum u Gogi una va ta num sha tar u Iserael yô, kape Ter AÔNDO A kaa ne, iyugh Yam ia kôndom ken ahenga. Gadia ka sha iwuhe Yam man sha myegh u ishima Yam i vihin M kaa kwagh ye.” (Esek. 38:18-23) Maa Aôndo una tim mba ve soo u bulan ior mba Yehova la cii kera. Jighjigh u ú ne sha kwagh u “iyange i TER i vesen i cieryol” ia va a mi la una wase ú u ‘nengen a myom u Yehova’ shi zan hemen u civir un sha mimi.—Yoel 2:31, 32.

19. (a) Yehova man Mose yange ve lu kangenaa nan je? (b) Aluer u ngu umbur Yehova sha ijende you cii yô, u zua a iveren i nyi?

19 Wa agoyol hegen keghen shighe u akaa a kpilighyol ne aa va er la, sha u zan hemen u “taver ishima er [u] ngu nengen a u i nengen a Na ga la nahan”! Taver ikyar i u ye a Yehova Aôndo la sha u henen kwagh shi eren msen hanma shighe. Mose yange ya ikyar kangenaa a Yehova, nahan Yehova er tom a na kpoghuloo, je yô, Bibilo kaa ér Yehova fa Mose “ishigh a ishigh.” (Dut. 34:10) Mose yange lu profeti u numben a mi ga. Nahan kpa, aluer u ngu a jighjigh u nan yô, we kpa u fatyô u fan Yehova tsembelee, vough er u ngu nengen a na ishigh a ishigh nahan. Aluer hanma shighe u ngu umbur un “sha ijende you cii,” er Mkaanem ma Aôndo taver we ishima ér u er la yô, un kpaa “Una kôôm igbenda you.”—Anz. 3:6.

^ par. 11 A̱ shi nan kpa lu mbatyomov Yehova yange tindi ve ve za wua ônov mbaiundav mba ken Igipiti la ye.—Ps. 78:49-51.