1.–3. a) S kakšnimi finančnimi težavami se danes ubadajo mnogi in kako jih nekateri skušajo rešiti? (Glej sliko pri naslovu.) b) Katere skrbi se pojavijo glede vzgoje otrok?

»MOJ mož James se je vsak dan vrnil domov iz službe izčrpan, toda njegov zaslužek je komaj zadostoval za pokritje naših vsakodnevnih potreb,« pojasnjuje Marilyn. * »Želela sem mu malo olajšati breme in prispevati nekaj k temu, da bi najinemu sinu Jimmyju lahko kupila fine reči, ki so jih imeli njegovi sošolci.« Poleg tega je Marilyn želela pomagati njunim sorodnikom in nekaj privarčevati za prihodnost. Mnogi njeni prijatelji so se, da bi zaslužili več denarja, preselili v druge države. Toda sama je o takšni preselitvi razmišljala z mešanimi občutki. Zakaj?

² Marilyn je bilo groza pomisliti na to, da bi zapustila svojo drago družino in se umaknila iz dobro utečene duhovne rutine, ki so jo imeli. Kljub temu pa je razmišljala, češ saj so tudi drugi za nekaj časa šli v tujino, in videti je, da so njihove družine duhovno preživele. Toda spraševala se je, kako bo lahko na daljavo vzgajala Jimmyja. Ali bo po internetu lahko uspešno pomagala pri vzgoji sina in pri tem upoštevala nasvet »Vzgajajte [svoje otroke], tako da jih disciplinirate in usmerjate njihov um v skladu z Jehovovo voljo«? (Efež. 6:4)

 ³ Marilyn je iskala nasvete. Mož ni želel, da bi šla, vseeno pa je rekel, da ji tega ne bo skušal preprečiti. Starešine in nekateri drugi v občini so ji selitev odsvetovali, toda nekaj sester jo je nagovarjalo, naj gre v tujino. »Če imaš rada svojo družino, boš šla,« so ji govorile. »Še vedno lahko služiš Jehovu.« Tako je Marilyn, čeprav so jo grizli slabi občutki, poljubila Jamesa in Jimmyja v slovo ter šla v tujino iskat službo. »Saj ne grem za dolgo,« je obljubila.

4. Zakaj se mnogi preselijo daleč stran od doma in kdo potem pogosto skrbi za njihove otroke?

⁴ Jehova ne želi, da bi njegovi služabniki živeli v skrajni revščini. Poleg tega je selitev drugam eden od najstarejših izhodov iz revščine. (Ps. 37:25; Preg. 30:8) Očak Jakob je, da bi preprečil lakoto, svoje sinove poslal v Egipt kupit hrano. * (1. Mojz. 42:1, 2) Tisti, ki se danes preselijo, večinoma ne odidejo od doma zato, ker bi stradali. Lahko pa, da so v hudih težavah, ker jih bremeni velik dolg. Drugi zgolj želijo dvigniti življenjski standard svoje družine. Tako se mnogi, da bi v vse slabših ekonomskih razmerah dosegli svoje cilje, odselijo stran od svojih najožjih družinskih članov, bodisi v drug del svoje države bodisi v tujino. Njihovi mladoletni otroci so tako pogosto prepuščeni v skrb otrokovega drugega starša, starejšega brata ali sestre, starih staršev, drugih sorodnikov ali prijateljev. Resda je posameznikom, ki se preselijo daleč od doma, hudo, da so morali oditi od svojega zakonca ali otrok, toda mnogi od njih mislijo, da nimajo izbire.

5., 6. a) Kaj je Jezus učil o sreči in varnosti? b) Za katere gmotne reči je Jezus učil moliti svoje sledilce? c) Kako nas Jehova blagoslavlja?

⁵ Tudi v Jezusovih dneh so bili mnogi ljudje revni oziroma v slabšem položaju in so morda mislili, da bi bili srečnejši in bi se počutili varnejše, če bi le imeli več denarja. (Mar. 14:7) Toda Jezus je želel, da bi ljudje usmerili svoje upanje drugam. Želel je, da bi se zanašali na Vir trajnega bogastva, na Jehova. Jezus je v svojem govoru na gori pojasnil, da resnična sreča in varnost nista odvisni niti od gmotnih stvari niti od našega truda, temveč od našega prijateljstva z nebeškim Očetom.

⁶ Jezus nas v svoji vzorčni molitvi ni učil moliti za finančno varnost, ampak za naše vsakodnevne potrebe, za to, da bi imeli »kruh za ta dan«. Svojim poslušalcem je jasno rekel: »Nehajte si kopičiti zaklade na zemlji, [. . .] temveč si kopičite zaklade v nebesih.« (Mat. 6:9, 11, 19, 20) Jehovu lahko zaupamo, da nas bo skladno s svojo obljubo blagoslovil. Njegov blagoslov ni le dokaz, da je zadovoljen z nami, ampak je tudi jamstvo, da nam bo priskrbel vse, kar res potrebujemo. Zares, pravo srečo in varnost lahko dosežemo edino tako, da zaupamo v našega skrbnega Očeta, ne pa v denar. (Beri Matej 6:24, 25, 31–34.)

7. a) Komu je Jehova dodelil dolžnost vzgajati otroke? b) Zakaj morata biti oba starša aktivno udeležena pri vzgoji svojih otrok?

⁷ K temu, da iščemo najprej »Božjo pravičnost«, spada tudi to, da na družinske obveznosti gledamo tako kakor Jehova. V Postavi, dani po Mojzesu, najdemo načelo, ki velja tudi za kristjane: starši morajo skrbeti za duhovno vzgojo svojih otrok. (Beri 5. Mojzesova 6:6, 7.) Bog je to nalogo dodelil staršem, ne pa starim staršem ali komu drugemu. Kralj Salomon je dejal: »Moj sin, sprejmi discipliniranje svojega očeta in ne zavrzi pouka svoje matere.« (Preg. 1:8) Jehova želi, da sta oba starša s svojimi otroki ter jih skupaj vodita  in poučujeta. (Preg. 31:10, 27, 28) Otroci se od svojih staršev, še zlasti kar zadeva duhovne stvari, največ naučijo tako, da jih vsak dan poslušajo, ko se pogovarjajo o Jehovu, in da na lastne oči opazujejo njihova dejanja.

8., 9. a) Do katerih sprememb pogosto pride, če eden od staršev živi ločeno od svoje družine? b) Kakšno čustveno in moralno škodo lahko takšna ločenost povzroči?

⁸ Mnogi, ki razmišljajo o preselitvi drugam, skušajo pretehtati s tem povezane žrtve in tveganja, toda le redki predvidijo prav vse posledice tega, da se odselijo stran od svoje družine. (Preg. 22:3) * Marilyn je kmalu po odhodu od doma zaradi ločenosti od svoje družine začela razžirati bolečina. Enako sta doživljala tudi njen mož in sin. Mali Jimmy jo je kar naprej spraševal: »Zakaj si me zapustila?« Ko pa so se meseci, ki jih je Marilyn nameravala preživeti stran od doma, raztegnili v leta, je v svoji družini opazila zaskrbljujoče spremembe. Jimmy se je začel zapirati vase in se čustveno oddaljil od nje. Z žalostjo se spominja: »Ljubezen, ki jo je čutil do mene, je izginila.«

⁹ Če starši in otroci ne živijo skupaj kot družina, lahko utrpijo čustveno in moralno škodo. * Mlajši ko so otroci in dlje ko je družina ločena, večja je škoda. Marilyn je Jimmyju pojasnila, da se žrtvuje za njegovo dobro. Toda Jimmy se je počutil, kakor da ga je mama zapustila. Na začetku je bil jezen na njeno odsotnost. Čez čas pa, ko je prihajala na obiske, je bil jezen na njeno prisotnost. Jimmy se je odzval tako, kakor je to značilno za otroke, ki jih starši zapustijo; menil je, da je zapravila pravico do njegove poslušnosti in ljubezni. (Beri Pregovori 29:15.)

10. a) Kako na otroka utegne vplivati to, da mu starš v zameno za svojo odsotnost daje darila? b) Za kaj vse je otrok prikrajšan, kadar ga starš skuša vzgajati na daljavo?

¹⁰ Marilyn si je sicer prizadevala svojo odsotnost nadomestiti s tem, da je sinu pošiljala denar in darila, vendar je opazila, da se drug drugemu odtujujeta in da ga nehote uči dajati gmotne stvari pred duhovno dobro in pred družinske odnose. (Preg. 22:6) »Ne vračaj se,« ji je govoril Jimmy. »Ti samo pošiljaj darila.« Marilyn je začela spoznavati, da svojemu sinu ne more biti »starš na daljavo«, ne more ga vzgajati po pismih, s telefonskimi klici ali videoklepeti. Takole pravi: »Po internetu ne moreš svojega otroka objeti ali ga poljubiti za lahko noč.«

11. a) Če zakonca zaradi posvetnega dela živita narazen, kako to vpliva na njun zakon? b) Kako je Marilyn spoznala, da se mora vrniti k svoji družini?

 ¹¹ Trpel pa je tudi Marilynin odnos z Jehovom in možem Jamesom. Marilyn se je lahko družila s sokristjani in oznanjevala samo enkrat na teden ali še manj, v službi pa je morala zavračati zapeljevanje nadrejenega. Oba, Marilyn in James, sta se, ker nista bila skupaj, da bi si bila v težavah v oporo, čustveno zapletla z drugo osebo in skoraj zagrešila spolno nemoralo. Marilyn je spoznala, da medtem ko z možem živita narazen, tudi če ne zagrešita prešuštva, ne moreta upoštevati svetopisemskega nasveta, naj zadovoljujeta čustvene in spolne potrebe drug drugega. Ne moreta si spontano izmenjavati misli, pogledov, nasmehov, ne moreta se nežno dotakniti z roko, se toplo objeti, si izkazovati »nežnosti« ali si izpolnjevati zakonske »dolžnosti«. (Vis. p. 1:2; 1. Kor. 7:3, 5) Prav tako ne moreta s svojim sinom skupaj v vseh pogledih častiti Jehova. »Ko sem na zborovanju slišala, da je za naše preživetje Jehovovega velikega dne nujno redno družinsko čaščenje, sem razumela, da se moram vrniti domov,« se spominja Marilyn. »Svoje duhovno in družinsko življenje sem morala postaviti na noge.«

12. Kateri svetopisemski nasvet bi lahko pomagal tistim, ki živijo ločeno od svoje družine?

¹² Drugi so se na Marilynino odločitev, da se vrne domov, različno odzvali. Starešine v občini, ki jo je obiskovala, so Marilyn pohvalili za njeno vero in pogum. Nekateri drugi, ki so ravno tako kot ona živeli ločeno od svojega zakonca in družine, pa ne. Namesto da bi posnemali njen dobri zgled, so jo skušali pregovoriti. »Saj se boš kmalu vrnila,« so govorili. »Kako boste lahko shajali, če se boš vrnila domov?« Sokristjani ne bi smeli dajati takšnih nespodbudnih komentarjev, ampak bi morali upoštevati nasvet, »naj spametujejo mlade ženske, tako da bodo ljubile svojega moža in svoje otroke, da bodo [. . .] pridne gospodinje,« v svojem domu, »zato da se o Božji besedi ne bi žaljivo govorilo«. (Beri Titu 2:3–5.)

13., 14. Zakaj posameznik za to, da postavi Jehova pred pričakovanja sorodnikov, potrebuje močno vero? Povej primer.

¹³ Mnogi, ki zaradi dela živijo ločeno od družine, so odraščali v kulturi, ki postavlja tradicijo in dolžnosti do sorodnikov, še zlasti do staršev, pred vse drugo. Da bi kristjan, ker želi upoštevati Jehovovo voljo, lahko ravnal v nasprotju z običajno prakso oziroma željami sorodnikov, zares potrebuje močno vero.

¹⁴ Razmislimo o tem, kar je povedala Carin: »Ko sem rodila sina Dona, sva z  možem delala v tujini in jaz sem nedolgo tega začela preučevati Biblijo. Vsi moji sorodniki so pričakovali, da bom Dona poslala domov in ga prepustila vzgoji mojih staršev, dokler si finančno ne opomoreva.« Ko je Carin vztrajala, da bo sama vzgajala Dona, so ji sorodniki in tudi njen mož govorili, da je lena in so se ji posmehovali. »Iskreno povedano, takrat še nisem mogla popolnoma razumeti, kaj je narobe s tem, da bi za nekaj let pustila Dona pri mojih starših,« pravi Carin. »Toda vedela sem, da je Jehova nalogo vzgajati najinega sina zaupal nama – njegovima staršema.« Ko je Carin spet zanosila, je njen neverujoči mož zahteval, da splavi. Ker pa se je Carin enkrat že dobro odločila in si s tem okrepila vero, je tudi tokrat trdno stala na Jehovovi strani. Zdaj so ona, njen mož in njuna otroka srečni, da so ostali skupaj. Če bi Carin enega ali oba svoja otroka poslala, da bi ju vzgajali drugi, bi bil izid lahko povsem drugačen.

15., 16. a) Opiši izkušnjo neke sestre, ki kot otrok nekaj časa ni živela s starši. b) Zakaj se je ta sestra odločila pri svoji hčerki ravnati drugače?

¹⁵ Priča po imenu Vicky pripoveduje: »Mene je več let vzgajala stara mama, mojo mlajšo sestro pa sta starša obdržala pri sebi. Do takrat, ko sta me spet vzela k sebi, so se moji občutki do njiju spremenili. Sestra se je z njima brez zadržkov pogovarjala, ju objemala, in bila z njima zelo povezana. Jaz pa sem bila do staršev zadržana in sem jima celo, ko sem odrasla, težko pokazala svoje prave občutke. S sestro sva staršema zagotovili, da bova zanju skrbeli, ko bosta ostarela. Toda jaz bom to delala bolj iz dolžnosti, medtem ko bo moja sestra zanju skrbela bolj iz ljubezni.

¹⁶ Zdaj moja mama želi, da tudi jaz pošljem svojo hčerko k njej, da jo vzgaja, tako kakor je ona mene poslala k svoji materi. To sem obzirno odklonila,« pravi Vicky. »Z možem želiva svojega otroka vzgajati v skladu z Jehovovimi potmi. In jaz nikakor nočem poškodovati svojega kasnejšega odnosa s hčerko.« Vicky je uvidela, da je edina pot do uspeha dati Jehova in njegova načela pred finančne cilje in pričakovanja sorodnikov. Jezus je naravnost povedal: »Nihče ne more sužnjevati dvema gospodarjema,« Bogu in Bogastvu. (Mat. 6:24; 2. Mojz. 23:2)

17., 18. a) V kakšnem smislu imajo kristjani vedno izbiro? b) O katerih vprašanjih bo razpravljal naslednji članek?

¹⁷ Naš Oče, Jehova, se je zavezal, da nam bo pomagal priskrbeti stvari, ki jih res potrebujemo, če bomo dajali Kraljestvo in Njegovo pravičnost na prvo mesto v svojem življenju. (Mat. 6:33) Zato imajo pravi kristjani vedno izbiro. Jehova obljublja, da bo, pa naj nastopi takšna ali drugačna težava, poskrbel »za izhod iz« nje, in to takšen, da nam ne bo treba kršiti svetopisemskih načel. (Beri 1. Korinčanom 10:13.) Če željno čakamo Jehova, se nanj zanašamo, tako da ga v molitvah prosimo za njegovo modrost in vodstvo, ter se ravnamo po njegovih zapovedih in načelih, »bo [on] vse uredil«. (Ps. 37:5, 7) Naš iskreni trud, da služimo samo njemu, kot edinemu pravemu Gospodarju, bo blagoslovil tako, da nam bo priskrbel vse, kar potrebujemo. Če ga v življenju dajemo na prvo mesto, nam bo naklonil »uspeh«. (Primerjaj 1. Mojzesova 39:3.)

¹⁸ Kaj je mogoče storiti, da bi se popravila škoda, ki je narejena, če družina živi ločeno? Kaj praktičnega lahko storimo, da bi za svojo družino gmotno poskrbeli, ne da bi nam bilo treba živeti ločeno od nje? In kako lahko ljubeče spodbujamo druge, da se glede tega prav odločijo? O teh vprašanjih bo razpravljal naslednji članek.