Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

LOK MA I POK NGEYE | TIKA NGAT MO NGEYO GIN MA ANYIM?

Byek Mogo Ocobbe, Ento Polle Opoto Nono

Byek Mogo Ocobbe, Ento Polle Opoto Nono

Tika imito ngeyo kit ma anyimmi bibedo kwede? Man obedo gin ma dano mapol gimito ngeyone. Tye dano mapol ma gibyeko jami ma bitimme i anyim, mogo timme ento mukene pe timme. Nen kong labol magi:

  • LUCAYAN gitiyo ki tet ma rwomme lamal adada kacel ki lim oduk me byeko jami mogo calo kit ma wolo kabedo murumowa bigudo kwede lobo ki dok ka kot obicwer diki ka ma ibedo iye.

  • LUDIRO gibyeko lok kom biacara ki dong lok me wibye. Jo mogo giwacci Warren Buffett, ma tye i kin jo mulony loyo i loboni, ryek adada pien oketo centene i biacara mapat pat ma onyayo magoba madwong. Ladiro mo acel ma nyinge Nate Silver bene obyeko jami mapol calo madok i kom cung i wibye i lobo Amerika ki dok ngat ma binongo mot pi yubo nyo tuko filim maber loyo.

  • COC MACON kineno calo lok pa lunebi. Jo mogo gitamo ni lok ma Michel de Notredame (Nostradamus) ocoyo i cencwari me 16 tye ka cobbe i kareni. Jo mukene guneno kalenda me Maya ma ogik i Decemba 21, 2012 macalo lanyut me can madit atika ma bipoto i lobo.

  • LUTELA DINI i cawa mukene gibyeko ni jami mogo maraco adada bitimme i lobo, me ciko dano ki dok me medo wel lulub korgi. Harold Camping kacel ki lupwonnyene gubedo ka tito ni kibityeko loboni woko i 2011. Ento, lobo pud tye.

  • LUTYET giwacci gitye ki kero me neno gin ma bitimme i anyim. Edgar Cayce gin ki Jeane Dixon gutito jami mogo ma gucobbe kakare i cencwari me 20. Gin bene gutito jami mogo ma pe ocobbe. Me labolle, Dixon otito ni Lweny me III me Wi Lobo bitimme i 1958, ki dok Cayce otito ni boma me New York bilwiny woko i te nam i kine ka mwaka 1970 ki wiye.

Tika tye yo mo maber me ngeyo gin ma bitimme i anyim? Man lapeny ma myero wapenye kwede. Ka onongo iromo ngeyo gin ma bitimme i anyim, kono onongo kwoni pat adada.