Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

 OUYELELE WA FIMANENENA WONDJOKONONA YEENDOMBWEDI DAJEHOVA

‘Ope na natango oilonga yeteyo ihapu i na okulongwa’

‘Ope na natango oilonga yeteyo ihapu i na okulongwa’

George Young okwa li a fika moRio de Janeiro muMarsa 1923

MOMUDO 1923, ongudu yovanhu oya li ya ongala molupale lokudanena oinyandwa neemusika moSão Paulo. Kala nee ngeno wa fa u udite ewi la kola lomumwatate George Young. Oshipopiwa shaye osha li tashi tolokwa mOshiputu etumbulo netumbulo. Ovanhu aveshe 585 ovo va li po ova li tava pwilikine nelitulemo. Omishangwa dOmbibeli mOshiputu okwa li tadi ulikwa ko-screen. Pexulilo, ovanhu ova li va tukulilwa oumbo efele ve na oshipalanyole Millions Now Living Will Never Die! nosho yo vamwe ve li mOshiingilisha, mOshindowishi nomOshiitalia. Oshipopiwa okwa li sha pondola. Eendjovo oda li da tandavela. Konima yomafiku avali, olupale ola li li yadi vali ovanhu omolwoshipopiwa shikwao. Ndele mbela oshike sha li sha etifa oiningwanima oyo?

Mo 1867, Sarah Bellona Ferguson noukwaneumbo wavo okwa li va tembukila koBrasilia va dja kOilongo ya Hangana. Mo 1899, Sarah okwa li a dimina kutya okwa mona oshili konima eshi a lesha oishangomwa imwe yopaMbibeli oyo ya li ya etelelwa koBrasilia komumwainamati a dja nayo kOilongo ya Hangana. Sarah okwa li e hole okulesha nokwa li a pula a kale ha tuminwa Oshungonangelo yOshiingilisha. Molwaashi okwa li a tunhukwa ketumwalaka lOmbibeli, okwa li a shangela omumwatate C. T. Russell te lipopi kutya oku li “oumbangi oo tau ulike kutya kape na omunhu e li kokule oko itaku dulu okwiiwa.”

Can the Living Talk With the Dead? (mOshiputu)

Sarah Ferguson okwa li a ninga ngaashi ta dulu opo a honge vamwe oshili yOmbibeli, ashike luhapu okwa li he lipula kutya olyelye ta dulu oku mu pa ekwafo la wedwa po noukwaneumbo wavo nosho yo ovanamitimadiwa aveshe vomoBrasilia. Mo 1912, Obetel yaBrooklyn oya li ye mu shiivifila kutya ope na umwe te uya koSão Paulo noufo omayovi ve na oshipalanyole, Where Are the Dead? melaka lOshiputu. Mo 1915, okwa ti kutya okwa li ha kala alushe a kumwa eshi Ovakonakoni vOmbibeli vahapu va li va teelela okuya meulu diva. Opo a yelife etaleko laye, okwa shanga ta ti: “Ongahelipi shi na sha nOvabrasilia nOvaamerika lokOlukadi aveshe? . . . Ngeenge omwa konakona kutya Amerika lokOlukadi ola kula neenghono shi fike peni, otamu ka mona noupu kutya ope na oilonga  yeteyo ihapu i na okulongwa.” Heeno, ope na shili oilonga yeteyo ihapu i na okulongwa.

Mo 1920 lwaapo, ovaendifuta ovanyasha vahetatu vokoBrasilia ova li hava kala pokwoongala omafimbo amwe moNew York City eshi va li va teelela oshikepa yavo yoita i pangelwe. Eshi va shuna koRio de Janeiro, ova li va tukulilafana navakwao osho ve lihonga shi na sha neteelelo lavo olo la kanghamena kOmbibeli. Inapa pita efimbo lile konima yaasho, muMarsa 1923, omumwatate George Young oo a li omukalelipo omweendi ile omupashukili omweendi, okwa li a fika moRio de Janeiro omo a li a hanga ovanhu ve na ohokwe. Okwa li a ninga omalongekido opo ku tolokwe oishangomwa yonhumba mOshiputu. Omumwatate Young okwa li a ya diva koSão Paulo, oshilando osho sha li shi na ovakalimo 600 000 lwaapo. Opo nee okwa li a yandja oshipopiwa nosho yo oumbo ve na oshipalanyole, Millions Now Living Will Never Die!, ngaashi sha popiwa pehovelo loshitukulwa eshi. Okwa ti, “Molwaashi onda li aame andike, okwa li handi ningi unene omashiivifo okupitila moifokundaneki.” Okwa weda ko a ti, oyo oyo ya li “oipopiwa yotete ya shiivifwa moBrasilia taku longifwa edina I.B.S.A.” *

Omishangwa dOmbibeli okwa li tadi ulikwa ko-screen pefimbo loipopiwa yomumwatate Young

Oshungonangelo yo 15 Desemba 1923 oya popya moraporta i na sha naBrasilia ya ti: “Ngeenge otwa diladila koilonga oyo ya hovela 1 Juni nonokutya kapa li oileshomwa pefimbo opo, oshididilikwedi okutala nghee Omwene a nangeka noupuna oilonga oyo.” Oraporta oya ti vali, oipopiwa yomoipafi yomumwatate Young oyo a yandja muSão Paulo oya li ivali yomoipopiwa 21 oyo ya li ya yandjwa okudja mu-1 Juni fiyo 30 Septemba, novakalipo aveshe kumwe ova li 3 600. Etumwalaka lOuhamba ola kala nokutandavelifwa kanini nakanini moRio de Janeiro. Oishangomwa yetu i dulife po 7 000 melaka lOshiputu oya li ya yandjwa moule ashike weemwedi dinini. Kakele kaasho, Oshungonangelo yOshiputu oya li ya hovela noshifo shaNovemba-Desemba 1923.

Sarah Bellona Ferguson, oye wotete a li a pula a kale ha tuminwa Oshungonangelo yOshiingilisha moBrasilia

Omumwatate George Young okwa li a ya komumwameme Sarah Ferguson, nOshungonangelo oya ti: “Omumwameme okwa li e uya mokanduda omo hamu yakulilwa ovaenda nopefimbo opo ka li ta popi sha. Okwa kwata omumwatate Young meke noku mu konenena nawa moshipala, opo nee xuuninwa okwe mu pula ta ti: ‘Oove ngoo shili Omupashukili omweendi?’” Ye novana vaye vamwe ova li va ninginifwa diva. Okwa kala a teelela oule womido 25 a ninginifwe. Oshungonangelo yefiku 1 Auguste 1924, oya popya kutya ovanhu 50 ova li va ninginifwa moBrasilia, unene tuu moRio de Janeiro.

Paife eshi pa pita eedula 90, inatu pumbwa tu pule vali kutya: “Ongahelipi shi na sha nOvabrasilia nOvaamerika lokOlukadi aveshe?” Kunena, Eendombwedi daJehova di dulife 760 000 otadi udifa onghundana iwa moBrasilia. MuAmerika lokOlukadi, etumwalaka lOuhamba otali udifwa mOshiputu, mOshispania nomomalaka mahapu oshidalelwamo. Osho Sarah Ferguson a popile mo 1915 oshoshili: ‘Opa li pe na oilonga yeteyo ihapu i na okulongwa.’—Ouyelele oo owa kufwa meemhungulilo detu moBrasilia.

^ okat. 6 Exupipiko I.B.S.A. otali ti, International Bible Students Association (Ehangano lOvakonakoni vOmbibeli voPaiwana).