1. Yange hii nan ve dooshima u hen atô u Aôndo man wan na la seer tavera?

YESU KRISTU, wan u Yehova yange kaa ér: “Ter . . . doom ishima.” (Yoh. 14:31) Shi Yesu kaa ér: “Wan doo Ter ishima.” (Yoh. 5:20) Gba u kwagh ne una kpiligh se iyol ga. Kera kpa, anyom umiliôn imôngo cii man Yesu va shin tar la, a er tom vea Aôndo er “or u fan tom nahan.” (Anz. 8:30) Er Yehova man Yesu ve er tom imôngo yô, Wan ne fa aeren a Ter na kpishi, shi zua a atôakyaa imôngo a a na Ter na doo un ishima yô. Jighilii yô, mlu ve u kôôsôô ne na dooshima u hen atô ve la seer taver.

2. (a) Ka nyi i lu dooshima? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

² Dooshima ka u soon or tsung. Orpasalmi Davidi yange wa icam kaa ér: “U doom ishima tsung je, TERE, We u U lu agee am” ne! (Ps. 18:1) Kape i gbe u a lu se ken ishima sha kwagh u Aôndo je la, gadia doo un a vese tsung. Aluer se mba ungwan imo i Yehova yô, una tese se dooshima na. (Ôr Duteronomi 7:12, 13.) Kpa er se nengen a Aôndo ga yô, una fatyô u doon se ishima nena? Aôndo una doo se ishima inja nena? Gba u una doo se ishima sha ci u nyi? Man se tese ser Aôndo doo se ishima nena?

3, 4. Yehova una fatyô u doon se ishima sha ci u nyi?

³ “Aôndo ka jijingi je”; nahan se fatyô u nengen a na ga. (Yoh. 4:24) Nahan cii kpa, Yehova una fatyô u doon se ishima, shi Ruamabera kaa a vese ér se tese dooshima la. U tesen ikyav yô, Mose yange kaa a Mbaiserael ér: “TER Aôndo A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a agee ou cii.”—Dut. 6:5.

⁴ Aôndo una fatyô u doon se ishima tsung sha ci u nyi? Sha ci u a gba se a isharen i civir un, shi a er se sha gbenda u se fatyô u tesen dooshima yô. Ka sea fa Yehova yô, a seer doon se ishima, shi kwagh ne ka a va se a msaanyol kpaa. Yesu yange kaa ér: “Saan mba ve lu mbaibanave ken jijingi la iyol, gadia tartor u Sha ka u ve je.” (Mat. 5:3) Ior kpishi na jighjigh ér uumace mba a isharen i sha marami i civir Aôndo. Orgen u i yer un ér Abraham C. Morrison yô, nger ken takerada na u i yer ér Man Does Not Stand Alone la kaa ér: “Kpiligh iyol u nengen er uumace ve ndera keren Aôndo, shi i ndera saren ve u nan un jighjigh la kpishi.”

5. Er nan se fe ser u keren Aôndo la ka u vihin a vihi shighe ga?

⁵ Aluer se mba keren Aôndo nahan, se mba vihin a vihi shighe? Ei, gadia a soo ér se zua a na. Apostoli Paulu yange pase kwagh ne wang shighe u lu lamen a nongoior ugen u u kohol hen Areopagu la. Kwagh ne yange er hen ishigh ki tempel u i tsegha un sha ci u Atena, inmgbianaôndo u ior i Atene i tsuaa civir la. Tôô wer u ngu her, u ngu ungwan er Paulu a lu ôron kwagh u “Aôndo u A er tar man akaa a a lu kimi cii,” maa a te iwanger a kaa ér “tem ken utempel mba i maa sha ave ga” la. Apostoli ne shi kaa ér ka Aôndo a “er akuraior cii ye, sha u ve̱ tema sha won cii er A vande veren ve ashighe man akighir a mtem ve yô, sha u ve̱ ker Aôndo shin alaghga vea pev Un vea zua a Na kpaa, shin er A lu ica a hanmô wase ga nahan kpaa.” (Aer. 17:24-27) Sha kpôô yô, ior vea fatyô u zuan a Aôndo. Mbashiada mba Yehova mba ve hembe iorov miliôn utaankaruhar man tiôn la “zua a na,” shi a doo ve ishima kpaa.

6. Ka tindi u nyi Yesu yange kaa ér ka “u tamen man ka u hiihii”?

⁶ Gba u dooshima wase hen Aôndo una due ken ishima yase. Yesu yange pase kwagh ne wang, zum u Orfarishi ugen pine un ér: “Ortesen, atindi cii ka hanmô ker a lu tindi u tamena?” la. Yesu na ikyaa kaa ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii. Ngun ka tindi u tamen man ka u hiihii kpaa.”—Mat. 22:34-38.

7. Gba u Aôndo una doo se ishima (a) a ‘ishima yase cii’ nena? (b) a ‘uma wase cii’ nena? (c) a ‘mfe wase cii’ nena?

⁷ Inja i kwagh u Yesu yange kaa ér Aôndo a̱ doo se ishima a ‘ishima yase cii’ la er nyi? Yesu lu kaan ér gba u Yehova una doo se ishima a mlu wase u kimi la cii; dooshima ne una bende a asaren a ase man mlu wase u ken ishima. Shi gba u una doo se ishima a ‘uma wase cii,’ inja na yô, ka or u se lu jimin cii la je la. Heela tseegh ga, gba u Aôndo una doo se ishima a ‘mfe wase cii,’ inja na yô, ka mkav wase jimin cii je la. Kwagh ne tese ér gba u Yehova una doo se ishima vindi vindi, kwagh a shi ga.

8. Aluer Aôndo doo se ishima vindi vindi yô, kwagh ne una mgbegha se u eren nyi?

⁸ Aluer Aôndo doo se ishima a ishima yase cii man a uma wase cii man a mfe wase cii yô, se henen Mkaanem nam kpoghuloo, shi se eren hanma kwagh u a kaa se cii, shi se pasen loho u dedoo u Tartor la sha gbashima kpaa. (Mat. 24:14; Rom. 12:1, 2) Aluer Yehova doo se ishima sha mimi yô, se seer kporom ikyua a na. (Yak. 4:8) Sha kpôô yô, se fatyô u teren atôakyaa a a ne ve i gbe u Aôndo una doo se ishima la cica cii ga. Nahan kpa, de se time sha agen kpuaa.

9. Gba u Yehova una doo se ishima sha ci u nyi?

⁹ Yehova ka Orgban se man Or u koson se. Paulu yange kaa ér: “Ka ken a Na man se lu uma man se tenger shi se tem kpaa ye.” (Aer. 17:28) Yehova na se tar u u lu ya wase u doon ashe tsung ne. (Ps. 115:16) Shi ne se kwaghyan kua akaa agen a ka a wase se u lun uma la. Sha nahan yô, Paulu yange kaa a mbacivir eev mba ken Lisetera mbara ér “Aôndo u uma . . . de u pasen iyol Na ga, eren akaa a dedoo, A nôôn ne ura u senen sha, A ivin asema a en a kwaghyan man msaanyol kpaa.” (Aer. 14:15-17) Ka ityôkyaa i i ne ve i gbe u Orgban se una doo se ishima la ga he?—Orpa. 12:1.

10. Er Aôndo a bugh gbenda u va karen a isholibo man ku kera yô, doo u se er nena?

¹⁰ Aôndo una va kar a isholibo man ku u ihyembeato i Adam i ve a mi sha a vese la kera. (Rom. 5:12) Sha kpôô yô, “Aôndo tese se dooshima Na sha ku u Kristu A kpe sha ci wase er se lu mbaasorabo her la.” (Rom. 5:8) Akperan nga ga, Yehova doo se ishima tsung sha ci u a bugh gbenda u den se asorabo a ase, aluer se gema ishima shi se na nagh ku ipaan ku Yesu kura jighjigh yô.—Yoh. 3:16.

11, 12. Ka sha igbenda i nyi nahan Yehova a ne se ishimaverenkeghene?

¹¹ Yehova na se ‘ishimaverenkeghen i ka i iv se a iember gbing kua bem kpaa’ yô. (Rom. 15:13) Ishimaverenkeghen i Aôndo a ne se ne ka i wase se u wan ishima a akaa a karen jighjigh wase u nan. Mba i shigh ve mkurem mba ve ‘lu jighjigh i ar ken ku yô, a na ve tsar u uma.’ (Mpa. 2:10) Mbajighjigh mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun shin tar la vea zua a averen a tsôron ken Paradiso u i tende zwa sha mi, u una tser tar cii la. (Luka 23:43) Ka sea ungwa akaa ne nahan, i lu se ken ishima nena? Ishima yase ka i iv a iember man bem, shi Aôndo u a ne se “hanma nagh ku dedoo man hanma iyua i vough” la, a seer doon se ishima ga he?—Yak. 1:17.

¹² Aôndo na se ishimaverenkeghen i doon tsung i sha kwagh u nder u shin ku. (Aer. 24:15) Sha kpôô yô, or wase ka nana kpe yô, i vihi se kpen kpen, kpa ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la i na yô, ‘se mba kera zungu er mbagenev mba ve lu a ishimaverenkeghen ga la nahan ga.’ (1 Tes. 4:13) Dooshima u Yehova Aôndo la na yô, sar un u va nderen ior shin ku, hemban je yô, mbajighjigh, amba er Yobu nahan. (Yobu 14:15) Nenge er mba a va nder ve mbara vea hide a lu uma shin tar ne ve a saan se iyol u hiden zuan ashe a ve yô. Kwagh ne na yô, Ter wase u sha, u a ne se ishimaverenkeghen i sagher iyol i mnder u shin ku la, seer doon se ishima tsung!

13. Ka nyi i tese ér Aôndo we se ikyo sha mimi?

¹³ Yehova we se ikyo sha mimi. (Ôr Pasalmi 34:6, 18, 19; 1 Peteru 5:6, 7.) Er se fe ser Aôndo kegh a kegh iyol u wasen mba ve civir un sha mimi la yô, se kera mba a ishimanyian ga, sha ci u se kpa se mba ‘iyôngo na i a kor i yô.’ (Ps. 79:13) Heela tseegh ga, dooshima u Aôndo a lu a mi sha a vese la una va seer duen ken igbar ken kwagh u una va er sha ci wase sha ikyev i Tartor u Mesiya la. Zum u Yesu Kristu, Tor u Aôndo a tsough la, una kar a ipila man mkighir man iferkwagh sha tar kera la, uumace mba ungwan imo i Aôndo vea zua a bem man mkpeyol u tsôron. (Ps. 72:7, 12-14, 16) Ishimaverenkeghen i va zuan a akaa ne la kpa na yô, Aôndo doo se ishima a ishima yase cii man uma wase cii man mfe wase cii.—Luka 10:27.

14. Aôndo na se ian i civirigh i nyi?

¹⁴ Yehova na se ian i civirigh i lun Mbashiada nav. (Yes. 43:10-12) Aôndo doo se ishima kpishi sha ci u a ne se ian i suen hementor na shi nan ior ishimaverenkeghen i mimi ken tar u bo ne yô. Heela tseegh ga, se fatyô u ôron kwagh sha jighjigh u nan man vangertiôr sha ci u loho u dedoo u se pasen la, u har sha mkaanem ma Aôndo u mimi,  u uityendezwa nav mba doon tsung mbara ve bundu mayange ga la. (Ôr Yosua 21:45; 23:14.) Mimi yô, se fatyô u teren averen man atôakyaa a a ne ve Yehova a doo se ishima la cii been ga. Kpa se tese ser a doo se ishima nena?

15. Aluer se mba henen Mkaanem ma Aôndo shi dondon kwagh u ma kaa la yô, a wase se nena?

¹⁵ Henen Mkaanem ma Aôndo kpoghuloo shi dondon kwagh u ma kaa la. Se er nahan yô, se tese ser Yehova doo se ishima shi mimi je se soo ser mkaanem nam ma lu ‘imenger i angahar a ase.’ (Ps. 119:105) Aluer se mba yan ican yô, se fatyô u zuan a ishimasurun ken avur a Bibilo a taver se ishima, er angan nahan: “Ishima i zamber, i uren tsung yô, Ú laha ga, Aôndo.” “Erdoo Wou kôrom sha, TERE. Zum u mbamhen ve ngeem ken ishima yô, mbamsurshima Ou nam ishima i saan saan.” (Ps. 51:17; 94:18, 19) Yehova zungu mba ve ye ican la mhôônom, Yesu kpa kape mhôônom ma ker un a ior je la. (Yes. 49:13; Mat. 15:32) Bibilo i henen ia wase se u nengen er Yehova a we se ikyo sha dooshima yô, nahan una doo se ishima tsung.

16. Ka sea eren msen hanma shighe yô, kwagh ne a na Aôndo a seer doon se ishima nena?

¹⁶ Eren msen hen Aôndo hanma shighe. Mbamsen ka ve na se seer kporom ikyua a un ‘u a ongo msen’ la. (Ps. 65:2) Ka sea kav ser Aôndo ngu ungwan mbamsen asev yô, a seer doon se ishima. U tesen ikyav yô, alaghga se nenge er a lumun ér i̱ mee se i hemba agee a ase ken inya ga yô. (1 Kor. 10:13) Aluer ishima nyian se man se zamber Yehova ken msen a ishima i môm yô, alaghga se nenge a “bem u Aôndo” u a hembe cii la ken a vese. (Fil. 4:6, 7) Ashighe agen yô, alaghga se er msen shin ishima, er Nehemia yange er nahan, maa se kav er Aôndo a ongo msen shon yô. (Neh. 2:1-6) Ka sea ‘taver ishima sha msen u eren’ shi sea kav er Yehova a ne se akaa a se sen un la yô, a seer doon se ishima, shi se seer lun a vangertiôr ser una wase se u wan ishima a akaa agen a karen jighjigh wase u nan la kpaa.—Rom. 12:12.

17. Aluer Aôndo doo se ishima yô, se nenge mbamkombo mba zan nena?

¹⁷ Nôngo i hingir ikye you u zan mbamkombo mba Mbakristu kua mbamkohol  mba kiriki man mbavesen. (Heb. 10:24, 25) Mbaiserael yange ve kohol sha u ungwan man u henen kwagh u Yehova sha er vea civir un shi vea wa Tindi na ikyo yô. (Dut. 31:12) Aluer Aôndo doo se ishima sha mimi yô, a taver se u eren ishima na ga. (Ôr 1 Yohane 5:3.) Sha nahan yô, mayange se lumun nen ser kwagh môm a̱ na se hingir u nengen mbamkombo mba zan beelee ga. Se soo ser kwagh môm a na se undu dooshima wase u hiihii u yange se lu a mi sha Yehova la ga.—Mpa. 2:4.

18. Mdoo u Aôndo a doo se ishima la ngu a mgbegha se u eren nyi sha kwagh u loho u dedoo?

¹⁸ Pase mbagenev “mimi u ivangeli” la sha gbashima. (Gal. 2:5) Mdoo u Aôndo a doo se ishima la ngu a mgbegha se u ôron mbagenev kwagh u Tartor u Mesiya, Wan na u ishima ishima, u una va tese ken igbar sha shighe u Armagedon la ér ka Aôndo tseegh a kom u hemen sha won la. (Ps. 45:4; Mpa. 16:14, 16) Saan se iyol kpishi er se lu uwegh ken tom u geman ior hingir mbahenen shi wasen ve u henen kwagh u dooshima u Aôndo man tar u he u a tende zwa sha mi la yô!—Mat. 28:19, 20.

19. Er nan ve i doo u se tese iwuese sha mbatamen mba ken tiônnongo mba Yehova a ver laa?

¹⁹ Tese wer u ngu a iwuese sha mbatamen mba ken tiônnongo. (Aer. 20:28) Mbatamen mba ken tiônnongo ka ior mba Yehova a ver, mba kwagh wase a gbe ve ishima hanma shighe yô. Mbatamen mba “er ijiir i yeren ahumbe nahan, man er ijiir i yeren uraahumbe yô, er uikuwanmbamngerev hen ikpoghonya nahan yô, er mure u zegevande u ken tar u vôron kpishi yô.” (Yes. 32:1, 2) Nenge er ka sea zua a ijiir i yeren ahumbe a taver man uraahumbe u cieryol ve i lu se ken ishima yô! Shighe u oo u te gyaang man se za zua a mure u vandegh u yeren ker yô, ka i doo se kpen kpen. Kwagh ne wase se u nengen er mbatamen ka ve na se iwasen i kwagh a gbe se shami ken jijingi, shi ve na i kpe se iyol ken jijingi yô. Aluer se mba ungwan imo i mba ve lu hemen se la yô, se mba tesen ser mba ve lu “uiyua” ne ve doo ishima tsung, shi se mba tesen ser Aôndo man Kristu, u a lu Ityough ki tiônnongo la, doo se ishima.—Ef. 4:8; 5:23; Heb. 13:17.

20. Aluer Aôndo doo u ishima yô, u dondo kwagh u i er ken Yakobu 1:22-25 la nena?

²⁰ Aluer Yehova doo u ishima, u ya ikyar a na kôôsôô yô, u lu ‘or u eren a er sha kwaghôron la, a lu or u ungwan a ungwa tseegh ga.’ (Ôr Yakobu 1:22-25.) ‘Or u eren a er sha kwaghôron la’ ka nan lu a jighjigh u nan u lun a aeren, er u pasen kwagh sha gbashima man u wan zwa ken mbamkombo mba Mbakristu nahan. Aluer Yehova doo u ishima sha mimi yô, u kura ‘atindi a na a vough,’ a a kou hanma kwagh u a soo hen a vese ker la.—Ps. 19:7-11.

21. Mbamsen ou vea fatyô u lun er nyi nahana?

²¹ Dooshima u ú lu a mi sha Yehova Aôndo la una mgbegha ú u eren msen hen a na a ishima i môm hanma shighe. Zum u orpasalmi Davidi lu wan icam la, a̱ shi nan kpa ishima za un sha kwagh u kwaghhumandoon u i nanden ayange ayange sha shighe u Tindi u ikyuryan la. A kaa ér: “Msen wam a̱ lu U sha ishi er nagh ku humandoon nahan, man shi mkende u ave am sha kpaa, er nagh ku nan ku aikighe yô.” (Ps. 141:2; Eks. 30:7, 8) Yô, mbamsen ou mba u eren a iyolhiden ijime la, man mbamzamber ou kua iwuese man ishughun i u ne Aôndo la cii, Aôndo a lumun ve er kwaghhumandoon la nahan.—Mpa. 5:8.

22. Ka dooshima u nyi se lu timen sha mini?

²² Yesu yange kaa ér Aôndo a̱ doo se ishima kua mbawanndor a vese. (Mat. 22:37-39) Er se lu seer u timen sha ieren ne ken ngeren u dondon ne nahan, aluer Yehova doo se ishima kua atindiakaa a na yô, kwagh ne una wase se u lun bem bem a uumace mbagenev shi tesen mbawanndor a vese kpa dooshima.