Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Kɛzi Ɔwɔ Kɛ Ɛtea Ɛ Mra Ɛ?

Kɛzi Ɔwɔ Kɛ Ɛtea Ɛ Mra Ɛ?

“Ɛnee mete kale biala mɔɔ ɛlɛpɛ nu la ane a megyinla a ɔngyinla. Fane nsa mɔɔ Jordan andɛnla sua nu la ɛne. Membizale me nwo kɛ, ‘Yehɔ ni? Edwɛkɛ bie ɛdo ye ɔ? Asoo ɔdwenle kɛzi ɔgyegye yɛ la anwo?’ Mekɛ mɔɔ ɔrale la ɛnee ɛya ɛwie me ku.”GEORGE.

“Me ra raalɛ ne deanle nu, na ɔmanle me ahonle dule. Mendole me nye la menwunle kɛ yezɔ ɔ ti na ɔlɛsu. Ɔ diema nrenya ekyi ne mɔɔ ɛli ɛvolɛ nna la ɛbɔ ye.”NICOLE.

“‘Meanwua ngɛba ne. Menvale ye aze!’ ɛhye a Natalie, yɛ ra raalɛ mɔɔ ɛli ɛvolɛ nsia la hanle a, ɛnee yedudu ɔ nye kɛ yeanwua. Kɛzi ɔhɔle zo ɔhanle kɛ ɔnle zɔ la yɛle yɛ nyane kpole na yɛzunle. Ɛnee yɛze kɛ ɔlɛbɔ adalɛ.”—STEPHEN.

SAA ɛle awovolɛ a, asoo ɛte nganeɛdelɛ mɔɔ bɛha nwolɛ edwɛkɛ wɔ mukenye ne anu la abo? Saa edwɛkɛ ɛhye bie to wɔ a, ɛbiza ɛ nwo kɛzi—anzɛɛ saa bɔbɔ—ɔwɔ kɛ ɛtea ɛ ra a? Ɛtea ɛ mra a ɔle ɛtane ɔ?

NDEANLƐ A LE DUZU?

Baebolo ne ɛngile kɛ ‘ndeanlɛ’ kile anzohwenlɛ ala. Mɔɔ ndeanlɛ kile titile la a le ngilehilelɛ, ndetelɛ nee ɛdenrɛdenrɛlɛ. Ɔngile ɛbolɛ anzɛɛ amumuyɛyɛlɛ.Mrɛlɛbulɛ 4:1, 2.

Awovolɛ ndeanlɛ bahola ayɛ kɛ tola ɛyɛlɛ la. Ahenle mɔɔ lɛ tola ne la siezie azɛlɛ ne, ɔgugua nzule wɔ mbaka ne mɔ azo, na ɔbɔ nwolɛ bane wɔ ngɛkɛba nee ndile nwo. Saa mbaka ne ɛlɛnyi a, bie a tola menle bɛapepɛ mbaka ne anwo amaa bɛanyi kpalɛ. Tola menle nwu ye kɛ saa ɔnea boɛ na ɔyɛ ninyɛne bie mɔ a baka ne banyi kpalɛ. Zɔhane ala a awovolɛ nea bɛ mra wɔ ndenle dɔɔnwo azo a. Noko ɔdwu mekɛ ne bie a ɔwɔ kɛ bɛtea bɛ—ɛhye le kɛ baka nwo ɛpepɛlɛ la, ɔbahola yeaye debie ɛtane bie yeavi ɛkɛ ne ndɛ na yeaboa bɛ mra ne mɔ yeamaa bɛanyi kpalɛ. Noko akee, ɔwɔ kɛ bɛpepɛ baka nwo wɔ adenle kpalɛ zo na yeanzɛkye baka ne. Zɔhane ala a ɔwɔ kɛ awovolɛ ndeanlɛ yɛ mɔɔ ɛlɔlɛ wɔ nu a.

Gyihova, Baebolo ne Nyamenle ne, ɛyɛ neazo kɛnlɛma ɛmaa awovolɛ wɔ ɛhye anwo. Ɔtea ye azɛlɛ ye azo azonvolɛ mɔɔ yɛ tieyɛ la wɔ adenle kpalɛ nee kɛnlɛma zo yemɔti ‘bɛkulo’ ye ndeanlɛ ne. (Mrɛlɛbulɛ 12:1) ‘Bɛsɔ folɛdulɛ nu boɛ’ na ‘bɛngyakyi nuhua.’ (Mrɛlɛbulɛ 4:13) Ɛbahola wɔaboa ɛ ra wɔamaa yeadie wɔ kpalɛ ɔlua Nyamenle ndeanlɛ nwo ninyɛne titile nsa ɛhye mɔɔ ɛbazukoa la azo: Ɔyɛ ye wɔ (1) ɛlɔlɛ nu, (2) ndelebɛbo nu, yɛɛ (3) ɔngakyi.

NDEANLƐ MƆƆ ƐLƆLƐ WƆ NU

Ɛlɔlɛ a ka Nyamenle maa ɔtea awie a. Baebolo ne ka kɛ: ‘Gyihova tea mɔɔ ɔkulo ye la, kɛmɔ  selɛ yɛ ɔ ra nrenya mɔɔ ɔ nye die ɔ nwo la.’ (Mrɛlɛbulɛ 3:12) Bieko, Gyihova se ‘anwunvɔne yɛɛ ɔnva ɛya mgbane mgbane.’ (Adendulɛ 34:6) Ɔlua ɛhye ati, Gyihova ɛnyɛ amumuyɛ yɛɛ ɔ ti ɛnyɛ se. Eza ɔmbɔ awie aholoba, ɔndendɛ ɔntia anzɛɛ ɔnwɔ safule, ninyɛne mɔɔ “wowɔ kɛ dadeɛ la.”Mrɛlɛbulɛ 12:18.

TIE

Nɔhalɛ nu, awovolɛ ɛnrɛhola ɛnrɛzukoa Nyamenle mɔɔ komo ɔ nwo zo ɔmaa ɔdi munli la neazo kpalɛ ne. Ɔyɛ a ɔnla aze kɛ ɛbazi abotane, noko mekɛ mɔɔ ɔyɛ se la anu, dahuu kakye kɛ anzohwenlɛ biala mɔɔ gyi ɛya zo la ta yɛ nzisi, ɔbo zolɛ yɛɛ ɔmboa. Bieko, anzohwenlɛ mɔɔ gyi ɛya anzɛɛ arɛlebɔlɛ zo la ɛnle ndeanlɛ fee. Ɔkile bɛnwozohomolɛ mɔɔ awie ɛnlɛ la ala.

Noko akee, saa ɛfa ɛlɔlɛ nee bɛnwozohomolɛ ɛtea a, debie kpalɛ vi nu ba. Suzu kɛzi George nee Nicole, awovolɛ nwiɔ mɔɔ yɛhanle bɛ nwo edwɛkɛ la, lile ninyɛne nwo gyima la anwo.

YƐ ASƆNE

“Mekɛ mɔɔ Jordan rale sua nu la, ɛnee me nee me ye yɛva ɛya kpole, noko yɛhomonle yɛ nwo zo na yɛdiele ye ngilenu ne. Kɛmɔ ɛnee aleɛ ɛdwo la ati, yɛyɛle kɛ yɛbazuzu edwɛkɛ ne anwo nwonlomɔ. Yɛ muala yɛbɔle nu yɛyɛle asɔne na yɛhɔlale. Aleɛ hyenle la, yɛholale yɛzile abotane yɛzuzule edwɛkɛ ne anwo kpalɛ na ɔhanle yɛ ra nrenya ne ahonle. Ɔdiele mɔɔ yɛhanle yɛhilele ye la na ɔliele ɔdole nu kɛ mɔɔ ɔyɛle la ɛnle kpalɛ. Yɛnwunle ye kɛ, saa awie fa ɛya na ɔbua edwɛkɛ ndɛndɛ a ɔmboa. Saa yɛdumua yɛtie a ɔboa kpalɛ.”George.

TENDƐ

“Mekɛ mɔɔ menwunle kɛ me ra nrenya ne ɛboda ɔ diema raalɛ ne la, menvale ɛya. Kɛ anrɛɛ mebaha nwolɛ edwɛkɛ ɛkɛ ne ala la, memanle ɔhɔle ye sua ne anu ɔluakɛ ɛnee meva ɛya mɔɔ menrɛhola menrɛzi kpɔkɛ kpalɛ a. Nzinlii, mɔɔ me ahonle dɔle me azule nu la, mengale mengilele ye wienyi kɛ ɔnle kpalɛ kɛ ɔbaboda awie, na memanle ɔnwunle kɛzi yeboda ɔ diema raalɛ ne la. Ɛhye boale ye kpalɛ. Ɔkpale ɔ diema raalɛ ne kyɛlɛ na ɔyɛle ye atuu.”Nicole.

Ɛhɛe, ndeanlɛ kpalɛ biala, anzohwenlɛ wɔ nu bɔbɔ a, dahuu ɔgyi ɛlɔlɛ zo.

NDEANLƐ MƆƆ NDELEBƐBO WƆ NU

Gyihova ‘suzu tea’ dahuu. (Gyɛlɛmaya 30:11; 46:28) Ɔsuzu gyinlabelɛ biala nee mɔɔ ɔtɛdale ali bɔbɔ la anwo. Kɛ ɔkɛyɛ na awovolɛ ahola ayɛ zɔ ɛ? Stephen, mɔɔ yɛhanle ye edwɛkɛ wɔ  mukenye ne anu la, kilehile nu kɛ: “Ɛnee ɔyɛ yɛ nyane yɛɛ yɛande deɛmɔti Natalie hɔle zo bɔle adalɛ wɔ ngɛba ne anwo la abo ɛdeɛ, noko yɛzuzule ye ɛvolɛ mɔɔ yeli la anwo.”

Nicole ahu, Robert, noko bɔ mɔdenle suzu gyinlabelɛ ne kɔsɔɔti anwo. Saa ngakula ne mɔ anyɛ debie kpalɛ a, meta mebiza me nwo kɛ: ‘Asoo ɛhye ala a ɛzi a, anzɛɛ ɔle debie ɛtane mɔɔ ɛlɛkɔ zo a? Asoo kakula ne ɛvɛ anzɛɛ ɔnde kpɔkɛ ɔ? Asoo nyɛleɛ ɛhye kile kɛ ngyegyelɛ gyɛne wɔ ɛkɛ ɔ?’

Awovolɛ mɔɔ lɛ ndelebɛbo la kakye kɛ ngakula ɛnle kɛ mgbanyinli la. Keleseɛne ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hanle nɔhalɛ edwɛkɛ ɛhye wɔ mekɛ mɔɔ ɔhɛlɛle kɛ: “Mekɛ mɔɔ mele kakula la, mendendɛle kɛ kakula, mendwenlenle kɛ kakula.” (1 Kɔlentema 13:11) Robert ka kɛ: “Debie mɔɔ boa me maa mesuzu ninyɛne nwo kpalɛ na menyɛ memmaa ɔmbo zo la a le kɛ mekakye me nwo kɛ mekɛ mɔɔ mele kakula la ɛnee meyɛ ninyɛne zɛhae.”

Ɔle kpalɛ kɛ ɛfa ɛ nye ɛto debie kpalɛ zo noko ɔnle kɛ ɛdi ɛboa anzɛɛ ɛkponle subane anzɛɛ nyɛleɛ ɛtane zo. Saa ɛsuzu ɛ ra ne mɔdenlebɔlɛ, sinlidɔlɛ yɛɛ gyinlabelɛ gyɛne nwo a, ɛbanlea kɛ wɔ ndeanlɛ ne fɛta yɛɛ ndelebɛbo wɔ nu.

NDEANLƐ MƆƆ ƆNGAKYI

Malakae 3:6 se: ‘Medame a le Gyihova a, mengakyi.’ Nyamenle azonvolɛ lɛ anwodozo wɔ edwɛkɛ ɛhye anu, na adwenle ɛhye mɔɔ bɛlɛ la maa bɛnyia banebɔlɛ. Ngakula noko hyia ndeanlɛ mɔɔ ɔngakyi la na yeabɔ bɛ nwo bane. Saa ɛtoa gyinlabelɛ mɔɔ ɛwɔ nu la na ɛkakyi mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛyɛ la a, ɛ ra ne bayɛ basaa na ɔ rɛle abɔ.

Kakye kɛ Gyisɛse hanle kɛ: “Bɛmaa bɛ edwɛkɛ ɛyɛ ko, ‘ɛhɛe’ a ‘ɛhɛe’; ‘kyɛkyɛ’ a ‘kyɛkyɛ’.” Edwɛkɛ ɛhye noko fane ralɛtetelɛ nwo. (Mateyu 5:37) Dwenle nwolɛ kpalɛ na wɔaha edwɛkɛ mɔɔ ɔnle wɔ nu kɛ ɛbali nwolɛ gyima la. Saa ɛbɔ ɛ ra kɔkɔ kɛ ɔyɛ debie ɛtane a ɛbadea ye a, di zolɛ.

Awovolɛ adwelielilɛ kpalɛ hyia na bɛ ndetelɛ ahɔ zo mɔɔ ɔngakyi. Robert ka kɛ: “Saa me mra ne mɔ maa mete ɔ bo kɛ me ye se bɛnrɛhola debie yɛ a, mekɛ mɔɔ mekɛnwu ye zɔ la, mekakyi me adwenle na mefa me ye ɛdeɛ ne.” Saa awovolɛ anyɛ adwenle wɔ kɛzi ɔwɔ kɛ bɛdi tɛnlabelɛ bie anwo gyima la a, ɔle kpalɛ kɛ bɛsuzu ninyɛne mɔɔ bɛ nloa ɛnzɛ nwolɛ la anwo na bɛbɔ nu bɛsi kpɔkɛ.

NDEANLƐ HYIA

Saa ɛsukoa kɛzi Gyihova fi ɛlɔlɛ nee ndelebɛbo nu tea mɔɔ ɔngakyi la a, ɛbanwu kɛ wɔ mɔdenlebɔlɛ ne baboa ɛ mra ne mɔ. Wɔ adehilelɛ ne mɔɔ ɛlɔlɛ wɔ nu la baboa ɛ mra ne mɔ yeamaa bɛanyi bɛayɛ menli mɔɔ bɛ nye gyi bɛ ti anwo na bɛayɛ bɛ ninyɛne pɛpɛɛpɛ la. Kɛmɔ Baebolo ne ka la: “Tete kakula wɔ adenle mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔfa zo la anu na saa ɔnyi a ɔnrɛvi zolɛ.”Mrɛlɛbulɛ 22:6.