Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

“Rwot [Jehovah] Ngeyo Jo ma Gin Jone Kikome”

“Rwot [Jehovah] Ngeyo Jo ma Gin Jone Kikome”

“Ka ngat mo maro Lubanga, ci Lubanga bene ngeye.”​—1 KOR. 8:3.

1. Mi lapor ma nyuto kit ma jo mogo pa Lubanga gubwolle kekengi. (Nen cal ma tye i pot karatac man.)

 I NINO mo acel i odiko, Aron, Lalam Dog Madit ocung i dog kema me rwatte pa Jehovah kun omako lawang odok eceta i cinge. Kora kacel ki jo 250 ma gumako lawang odok eceta i cinggi onongo bene gucung ka ngete kun gitye ka wango odok eceta bot Jehovah. (Wel 16:16-18) Jo magi ducu onongo ginen calo jo ma lugen dok giworo Jehovah. Ento, jo mukene-ni ducu onongo gungak woko ma gimito mayo mot me tic ma Aron tye kwede macalo lalamdog. (Wel 16:1-11) Gin onongo gitye ka bwolle kekengi kun gitamo ni Lubanga bijolo worogi. Ento, gen ma kit meno onongo bedo calo yet ki tung bot Jehovah, ngat ma ngiyo cwinygi dok neno bwolagi.​—Jer. 17:10.

2. Gin ango ma Moses owaco, ki dok tika lokke-ni ocobbe?

2 Ma peya nino meno oromo, Moses onongo owaco ni: “Diki odiko Rwot [Jehovah] aye binyuto danone.” (Wel 16:5) Jehovah onyuto ni engeyo luworo me ada ki me gobagoba i kare ma ‘mac oa ki bot Rwot [Jehovah], owango [Kora ki] jo meno miya aryo ki pyerabic ma gubedo ka wango odok eceta-ni, otyekogi woko.’ (Wel 16:35; 26:10) I cawa meno, Jehovah pe oneko Aron me nyuto ni en aye lalamdog kikome dok ngat ma wore i ada.​—Kwan 1 Jo Korint 8:3.

3. (a) Gin ango ma obedo ka timme i kare pa lakwena Paulo? (b) Pwony ango ma wanongo ma lubbe ki gin ma Jehovah otimo cencwari mapol angec i kom Kora ki jo ma cwakke?

3 I nge mwaki ma romo 1,500 kulu, gin ma kit meno bene otimme i kare pa lakwena Paulo. Jo mogo ma onongo gitimme ni gin Lukricitayo gucako kelo pwony goba; kun bene gimedde ki bedo tye i kacokke. Ki bot jo mukene, apokapoka onongo pe i kin jo magi mungak-ki ki jo mukene ma i kacokke. Ento jo magi mungak-ki onongo gitye ka doko twon ariya madit bot Lukricitayo ma lugen. Orudi magi ma guruko laa romo-ni onongo gucako ‘balo niye pa jo mogo.’ (2 Tem. 2:16-18) Ento, Jehovah onongo ngeyo jami ducu dok Paulo onongo ngeyo gin ma Lubanga otimo cencwari mapol angec i kom Kora kacel ki jo ma cwakke. Ma lubbe ki lok man, kong dong wanenu Ginacoya ma gudo cwiny ki dong pwony ma wanongo.

“AN A RWOT [JEHOVAH], PE ALOKKE”

4. Gen ango ma Paulo onongo tye kwede, dok en onyuto gen man nining bot Temceo?

4 Paulo onongo pe ki akalakala ni Jehovah ngeyo woro me goba, dok bene onongo tye ki gen ni Jehovah ngeyo jo ma woro En. Gen ma Paulo onongo tye kwede onen i waraga ma en ocoyo bot Temceo. I nge lok i kom kit ma jo mungak gitye ka balo kwede niye pa jo mogo i kacokke, Paulo ocoyo ni: “Ento guti me ot ma Lubanga oketo dong tye ma ocung woko matek liking, ma bene tye ki coc man i kome ni, ‘Rwot [Jehovah] ngeyo jo ma gin jone kikome,’ dok ni, ‘Dano acel acel ma lwongo nying Rwot [Jehovah] myero opokke woko ki i bal.’”​—2 Tem. 2:18, 19.

5, 6. Pingo lok ma Paulo ocoyo ni ‘guti me ot ma Lubanga oketo ma ocung woko matek liking-ngi’ pire tek, dok lok man nen calo ogudo Temceo nining?

5 Pingo lok ma Paulo oyero me tic kwede i Ginacoya man pire tek? Man aye kabedo acel keken i Baibul ka ma kiloko iye i kom ‘guti me ot ma Lubanga oketo ma ocung woko matek liking.’ Baibul tiyo ki lok ni “te guti” me poro jami mapol. Me lapore, Baibul poro cik ma Lubanga oketogi ma doro kit ma lobo wirre kwede ki guti. (Jab. 104:5) Tic ma Yecu timo wek yub pa Jehovah ocobbe ki romo bene porone ki te guti me ot. (1 Kor. 3:11; 1 Pet. 2:6) Ngo ma Paulo onongo tye ka tamone i kare ma en oloko i kom ‘guti me ot ma Lubanga oketo ma ocung woko matek liking’?

6 I nge nwoyo lok ma Moses owaco i kom Kora ki jo ma cwakke i Wel 16:5, Paulo oloko i kom ‘guti me ot ma Lubanga oketo ma ocung woko matek liking’. Paulo nen calo onongo tye ka lok i kom jami mutimme i kare pa Moses i tutene me cuko cwiny Temceo ki dok me poyo wiye ni Jehovah tye ki kero me neno ki dok jwayo tim me jemo. Jo mungak onongo pe gubibalo yub pa Jehovah pi kacokke kit macalo Kora pe obalo kwede-ni. Paulo pe otito matut gin ma ‘guti me ot ma Lubanga oketo ma ocung woko matek liking-ngi’ cung pire. Ento, lok ma Paulo ocoyo-ni ocuko cwiny Temceo me keto genne i kom Jehovah.

7. Pingo watwero bedo labongo akalakala ni Jehovah bitimo jami i kit ma atir dok ki gen?

7 Cik ma igi lac pa Jehovah pe lokke. Jabuli 33:11 waco ni: “Yub pa Rwot [Jehovah] bedo matwal; yub ducu ma en tamo ki i cwinye bedo matwal i kare pa yalwak ducu.” Ginacoya mukene loko i kom loc pa Jehovah, marre ma pe lokke, kite ma atir, ki dong genne ma rii nakanaka. (Nia 15:18; Jab. 106:1; 112:9; 117:2) Malaki 3:6 waco ni: “An a Rwot [Jehovah], pe alokke.” I yo acel-li, Yakobo 1:17 wacci Jehovah “pe tye ki alokaloka mo, dok tipo mo ma nyuto lokkene bene pe.”

COC MA WEKO WADONGO NIYE I KOM JEHOVAH

8, 9. Pwony ango ma wanongo ki i coc ma kicoyo i kom ‘guti me ot ma Lubanga oketo ma ocung woko matek liking-ngi?’

8 Lapor ma Paulo otiyo kwede i 2 Temceo 2:19 nyuto te guti me ot ma tye ki coc i kome. I kare macon, dano onongo gimaro coyo coc i kom te guti me odi me nyuto ngat ma ogero nyo won ot meno. Paulo aye okwongo tic ki lapor man i Baibul. * ‘Guti me ot ma Lubanga oketo ma ocung woko matek liking-ngi’ tye ki coc aryo. Mukwongo, “Rwot [Jehovah] ngeyo jo ma gin jone kikome” ki dok me aryo, “Dano acel acel ma lwongo nying Rwot [Jehovah] myero opokke woko ki i bal.” Man poyo wiwa i kom gin ma wakwano i Wel 16:5. (Kwan.)

9 Pwony ango ma jo pa Jehovah gitwero nongone ki i coc ma kicoyo i kom ‘guti me ot ma Lubanga oketo ma ocung woko matek liking-ngi?’ Pwony ma ginongo aye ni cikke cung i kom lok ada aryo magi ma pigi tego-ni: (1) Jehovah maro jo ma gigwoko gennegi, ki dok (2) Jehovah dag tim maraco. Pwony magi gudo jo mungak ma gitye i kacokke nining?

10. I kare pa Paulo, jami ma jo mungak gubedo ka timone ogudo Lukricitayo ma lugen nining?

10 Temceo kacel ki jo mukene ma gin lugen nen calo cwinygi ocwer pi gin ma jo mungak gitye ka timone. Lukricitayo mogo bene nen calo gupenye kekengi gin mumiyo kiweko jo ma kit magi pud gitye i kacokke. Jo ma lugen nen calo gupenye kekengi ka Jehovah ada tye ka neno apokapoka ma i kin woro ma gimiye ki woro pa jo mungak.​—Tic 20:29, 30.

Temceo pe oye bwola pa jo mungak (Nen paragraf me 10-12)

11, 12. Waraga ma Paulo ocoyo bot Temceo-ni ojingo niyene nining?

11 Labongo akalakala, waraga ma Paulo ocoyo bot Temceo-ni ojingo niyene pien opoyo wiye i kom gin mutimme i kare ma Jehovah onyuto cwakke i kom Aron ento okwero dok oneko Kora ki jo ma cwakke. Gin ma Paulo onongo tye ka wacone aye ni kadi bed jo ma giporo bedo Lukricitayo onongo gitye i kacokke, Jehovah onongo ngeyo jone, kit ma en onongo ngeyo kwede i kare pa Moses.

12 Jehovah pe lokke; watwero bedo ki gen i kome. En dag tim maraco, dok cokcok-ki en bingolo kop i kom lubal ma pe gimito ngut. Pien Temceo onongo “lwongo nying Rwot [Jehovah],” kipoyo wiye me kwero bwola pa jo ma giporo bedo Lukricitayo apora. *

WORO ME ADA PE TO NONO

13. Gen ango ma watwero bedo kwede?

13 Waraga ma Paulo ocoyo-ni bene romo jingo niyewa. Mukwongo, cuko cwinywa me bedo ki ngec ni Jehovah ngeyo maber adada ni wagenne. En pe ngeyo jone ma lugen keken ci otum. Ma ka meno, Jehovah tye ki miti madit i kom jone. Baibul wacci: “Wang Rwot [Jehovah] neno lobo ducu, me nyuto tekke bot jo ma gibedo ki lengic i kome.” (2 Tekwaro 16:9) Pi meno, watwero bedo ki gen ni gin mo keken ma watimo pi Jehovah ma ‘cwinywa leng’ pe bito nono.​—1 Tem. 1:5; 1 Kor. 15:58.

14. Woro mene ma Jehovah dagi?

14 Pire tek bene me ngeyone ni Jehovah dag woro me gobagoba. Pien wange “neno lobo ducu,” en romo neno jo ma pe gitye ki “lengic i kome.” Carokop 3:32 wacci “Rwot [Jehovah] dag jo ame kitegi ogom, Baibul me leb Lango.” Jehovah dag ngat ma poro bedo lawiny apora kun nongo kitung cel tye ka timo bal i mung. Kadi bed ngat ma labwola romo tic ki dirone me bwolo jo mukene pi kare mogo, ento pien Jehovah tye ki teko madit dok kite atir, man weko wangeyo ni “ngat ma kano balle ma pe tuco, pe bimedde ki bedo ki kwo maber.”​—Car. 28:13; kwan 1 Temceo 5:24; Jo Ibru 4:13.

15. Gin ango ma omyero wagwokke pe me timone, ki dok pingo?

15 Dano mapol i kin jo pa Jehovah giwore ki cwiny me ada. Bedo me ur mada pi ngat mo i kacokke me cako woro Jehovah i yo me gobagoba akaka. Ento, pien gin ma kit man otimme i kare pa Moses ki dong i kacokke pa Lukricitayo me kare macon, omyero bene wange ni twero timme i kareni. (2 Tem. 3:1, 5) Ento, tika omyero wabed ki gung cwiny i kom Lukricitayo luwotwa ka ce ada gitye lugen bot Jehovah nyo pe? Pe wacel! Rac tutwal me bedo ki gung cwiny ma tere pe i kom omegiwa ki lumegiwa. (Kwan Jo Roma 14:10-12; 1 Jo Korint 13:7.) Medo i kom meno, bedo ki akalakala ka ce jo mukene i kacokke gitye ka gwoko gennegi romo balo watwa ki Jehovah.

16. (a) Gin ango ma ngat acel acel myero otim wek woro me goba pe orwak lwite i cwinye? (b) Pwony ango ma wanongo ki i bok ma wi lokke tye ni “Kong Wungine Kekenwu . . . Wutemme Kekenwu”?

16 Lakricitayo acel acel myero “ongi ticce kene ka ber.” (Gal. 6:4) Pien watye ki roc, waromo cako woro Jehovah pi tyen lok ma pe atir labongo ngeyone. (Ibru 3:12, 13) Pi meno, omyero wangi kare ki kare tyen lok mumiyo watiyo pi Jehovah. Omyero wapenye kekenwa ni: ‘Tika aworo Jehovah pien amare dok amito ni en obed Lalocca? Nyo kece atamo mere keken pi mot ma atye ki gen me nongone i Paradic?’ (Yabo 4:11) Ada, wan ducu watwero nongo adwogi maber ka wangiyo jami ma watimogi ki dok wajwayo gin mo keken ma kubbe ki woro me goba ki i cwinywa.

BEDO LAGEN KELO YOMCWINY

17, 18. Pingo omyero wawor Jehovah i yo matir dok ki cwiny me ada?

17 Wanongo adwogi maber ka watute me woro Jehovah i yo matir dok ki cwiny me ada. Laco jabuli owaco ni: “Dano ma Rwot [Jehovah] pe dong kwano bal mo i wiye tye ki yomcwiny, ma pe tye ki bwola i cwinye.” (Jab. 32:2) Ada, ka waworo Jehovah ki cwiny me ada, ci wabibedo ki yomcwiny i kareni ki dok pi naka i kare me anyim.

18 Cokcok-ki, Jehovah biyaro ka maleng jo ducu ma gitimo jami maraco nyo gikwo kwo laiye aryo, ma weko ‘kipoko kin jo ma kitgi atir ki jo maraco, kin ngat ma tiyo bot Lubanga ki ngat ma pe tiyo bote.’ (Mal. 3:18) I kareni, cuko cwinywa adada me ngeyone ni “Rwot [Jehovah] neno jo ma kitgi atir, dok ciko ite, winyo legagi.”​—1 Pet. 3:12.

^ para. 8 Niyabo 21:14, ma kicoyo i nge mwaki mapol ma dong Paulo ocoyo kwede waragane bot Temceo-ni bene loko i kom ‘te guti apar aryo’ ma nying lukwena 12 kicoyo i komgi.

^ para. 12 Pwony ma lubo man binyamo kit ma waromo pokke kwede ki i bal me nyuto ni walubo lanen pa Jehovah.