Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zvestovdano služi Bogu kljub »veliko stiskam«

Zvestovdano služi Bogu kljub »veliko stiskam«

»Skozi veliko stisk moramo, da pridemo v Božje kraljestvo.« (APD. 14:22)

1. Zakaj ni presenetljivo, da Božji služabniki doživljamo stiske?

ALI si nad tem, da lahko pričakuješ »veliko stisk«, preden boš nagrajen z večnim življenjem, zelo presenečen? Verjetno ne. Naj si nov v resnici ali pa že dolgoleten Jehovov služabnik, se zavedaš, da so stiske del življenja v Satanovem svetu. (Raz. 12:12)

2. a) Katero vrsto stiske doživljamo kristjani poleg težav, ki jih imajo vsi nepopolni ljudje? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kdo stoji za našimi stiskami in kako to vemo?

2 Kristjani poleg težav, ki so običajne za ljudi, kar pomeni, da jih imajo vsi nepopolni ljudje, doživljamo še eno vrsto stiske. (1. Kor. 10:13) Katero? Hudo nasprotovanje, ki ga doživljamo zaradi svoje neomajne poslušnosti Božjim zakonom. Jezus je svojim sledilcem rekel: »Suženj ni večji od svojega gospodarja. Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas.« (Jan. 15:20) Kdo stoji za takšnim nasprotovanjem? Predvsem Satan, ki je v Bibliji opisan kot »rjoveč lev«, ki »si prizadeva, da bi [...] požrl« Božje ljudstvo. (1. Pet. 5:8) Satan v prizadevanju, da bi zlomil značajnost Jezusovih učencev, uporablja vsa možna sredstva. Razmislimo, kaj se je zgodilo apostolu Pavlu.

STISKA V LISTRI

3.–5. a) Kakšno stisko je Pavel doživel v Listri? b) V katerem smislu je bilo njegovo sporočilo o prihodnjih stiskah krepilno?

3 Pavel je bil zaradi svoje vere večkrat preganjan. (2. Kor. 11:23–27) Nekoč je to doživel v Listri. Potem ko je ozdravil moža, ki je bil hrom od rojstva, so ljudje njemu in Barnabu, ki je bil z njim, začeli vzklikati kot bogovoma. Množico, ki je bila vsa vznesena, sta morala rotiti, da ju ne bi častila. Skoraj takoj zatem pa so prišli judovski nasprotniki in z grdim govorjenjem o njima zastrupili um ljudi. In hitro je prišlo do preobrata! Ljudje so Pavla kamenjali in ga pustili, ker so mislili, da je mrtev. (Apd. 14:8–19)

4 Pavel in Barnaba sta se po obisku Derbe »vrnila v Listro, Ikónij in Antiohíjo«. Učence sta krepila, s tem da sta jih bodrila, naj ostanejo v veri, in jim rekla: »Skozi veliko stisk moramo, da pridemo v Božje kraljestvo.« (Apd. 14:21, 22) Na prvi pogled je ta izjava mogoče videti nenavadna. Konec koncev pričakovanje, da bo treba skozi »veliko stisk«, morda vzbuja skrb in ni prav nič spodbudno. Kako sta torej Pavel in Barnaba »krepila učence« s sporočilom, ki je naznanjalo še več stisk?

5 Odgovor lahko najdemo, če se v Pavlove besede malo poglobimo. Pavel ni enostavno rekel »Zdržati moramo veliko stisk«, ampak je rekel »Skozi veliko stisk moramo, da pridemo v Božje kraljestvo«. Potemtakem je Pavel krepil učence tako, da je poudaril koristi, ki jih prinaša zvestoba Bogu. Omenjena nagrada ni bila samo utvara. Prav res, Jezus je namreč rekel: »Kdor bo zdržal do konca, ta bo rešen.« (Mat. 10:22)

6. Kako bodo nagrajeni tisti, ki bodo v stiskah zdržali?

6 Če bomo v stiskah zdržali, bomo dobili nagrado. Maziljenim kristjanom bo podeljena neumrljivost v nebesih in tam bodo vladali skupaj z Jezusom. »Druge ovce« pa bodo nagrajene z večnim življenjem na zemlji, kjer »bo bivala pravičnost«. (Jan. 10:16; 2. Pet. 3:13) Toda kot je napisal Pavel, bomo do takrat šli skozi veliko stisk. Poglejmo si pobliže dve vrsti stisk, ki jih utegnemo izkusiti.

ODKRITI NAPADI

7. Na katero vrsto stisk se nanašajo odkriti napadi?

7 Jezus je napovedal: »Izročali vas bodo sodiščem, vas pretepali po sinagogah in vas zaradi mene postavljali pred deželne upravitelje in kralje.« (Mar. 13:9) Kot nakazujejo te besede, naj bi nekateri kristjani doživljali stisko v obliki fizičnega preganjanja, do katerega morda pride na pobudo verskih ali političnih voditeljev. (Apd. 5:27, 28) Znova pomislimo na Pavla. Ali se je ob misli na takšno preganjanje prestrašil? Kje pa! (Beri Apostolska dela 20:22, 23.)

8., 9. Kako je Pavel pokazal, da je odločen zdržati v stiskah, in kako nekateri v našem času kažejo enako odločenost?

8 Pavel se je pogumno postavil po robu Satanovim odkritim napadom in dejal: »Svoje duše sploh ne štejem za pomembno, samo da dokončam svoj tek in službo, ki sem jo dobil od Gospoda Jezusa, da naj temeljito oznanim dobro novico o Božji nezasluženi dobrotljivosti.« (Apd. 20:24) Očitno Pavel ni bil prav nič prestrašen ob pričakovanju preganjanja. Ravno nasprotno, odločen je bil zdržati, pa naj pride kar koli. Njegova glavna skrb je bila, da kljub kakršni koli stiski temeljito oznani dobro novico.

9 Danes mnogi naši bratje in sestre kažejo enako odločenost. V neki deželi na primer nekaj Prič zaradi nevtralnosti držijo v zaporu že skoraj 20 let. Njihov primer nikoli ni bil obravnavan na sodišču, saj ta dežela ni priznavala pravice do ugovora vesti. V zaporu jim niso bili dovoljeni obiski niti družinskih članov. Poleg tega so nekatere zapornike pretepali in se na njih izživljali z različnimi oblikami mučenja.

10. Zakaj nas ne bi smelo biti strah nenadnih stisk?

10 Drugod naši bratje in sestre vztrajajo v stiskah, ki se pojavijo nenadoma. Če bi se to zgodilo tebi, naj te ne ohromi strah. Pomisli na Jožefa. Povsem nepričakovano so ga prodali v suženjstvo, vendar ga je Jehova »rešil iz vseh njegovih stisk«. (Apd. 7:9, 10) Jehova lahko enako naredi zate. Nikdar ne pozabi, da »Jehova [...] ve, kako bogovdane ljudi rešiti iz preizkušnje«. (2. Pet. 2:9) Ali boš še naprej zaupal Jehovu, prepričan, da te lahko reši iz te hudobne stvarnosti in ti omogoči večno življenje pod vlado njegovega Kraljestva? Vse razloge imaš za takšno zaupanje in za to, da se pogumno postaviš po robu preganjanju. (1. Pet. 5:8, 9)

ZAHRBTNI NAPADI

11. Kako se Satanovi zahrbtni napadi razlikujejo od odkritih?

11 Še ena vrsta stisk, ki jih morda doživimo, je povezana z zahrbtnimi napadi. Kako se ti napadi razlikujejo od odkritih napadov oziroma fizičnega preganjanja? Odkriti napadi so podobni tornadu, ki pridivja nad mesto in v trenutku uniči tvojo hišo. Zahrbtni napadi pa so bolj podobni roju termitov, ki počasi razjedajo tvojo leseno hišo, dokler se ta ne sesuje. In mogoče se niti ne zavedaš nevarnosti, dokler ni prepozno.

12. a) Katera je ena od Satanovih zahrbtnih taktik in zakaj je tako zelo učinkovita? b) Kako je na Pavla vplivalo malodušje?

12 Satan želi uničiti tvoj odnos z Jehovom, bodisi z odkritimi napadi oziroma preganjanjem bodisi z zahrbtnimi napadi, tako da počasi razjeda tvojo vero. Ena od najbolj učinkovitih Satanovih zahrbtnih taktik je malodušje. Apostol Pavel je priznal, da se ga je kdaj pa kdaj polotilo malodušje. (Beri Rimljanom 7:21–24.) Toda zakaj bi Pavel – duhovni »velikan« in verjetno član vodstvenega organa v prvem stoletju – zase rekel, da je »nesrečnik«? Pavel je tako čutil zaradi lastne nepopolnosti. Res si je želel delati, kar je prav, a po drugi strani je v sebi čutil silo, ki je delovala proti njemu. Če tudi tebe včasih mučijo takšni občutki, ali ti ni v tolažbo vedeti, da je celo apostol Pavel imel opravka s podobnim izzivom?

13., 14. a) Kje tičijo vzroki za to, da nekateri Božji služabniki postanejo malodušni? b) Kdo si želi, da bi se naša vera sesula, in zakaj?

13 Mnoge brate in sestre včasih tarejo malodušje, zaskrbljenost in morda celo občutki ničvrednosti. Goreča pionirka, ki jo bomo poimenovali Deborah, denimo pravi: »Spet in spet premlevam napako, ki sem jo storila, in ta me vsakič bolj preganja. Ko pomislim na vse, kar sem naredila narobe, včasih dobim občutek, kakor da me nikoli nihče ne bi mogel ljubiti, niti Jehova ne.«

14 Zaradi česa nekateri goreči Jehovovi služabniki, kot je na primer Deborah, postanejo malodušni? Vzrokov je lahko več. Nekateri so morda enostavno nagnjeni k temu, da slabo razmišljajo o sebi in o svojih življenjskih okoliščinah. (Preg. 15:15) Pri drugih pa imajo negativni občutki mogoče korenine v fizični motnji, ki vpliva na njihova čustva. Naj je vzrok takšen ali drugačen, se moramo zavedati, kdo želi te občutke izkoriščati v našo škodo. In res, kdo je tisti, ki želi, da bi postali tako malodušni, da bi obupali? Kdo želi, da bi tebe bremenila ista težka obsodba, kakršna čaka njega? (Raz. 20:10) To ni nihče drug kot Satan. Dejstvo je, da je Satanov cilj ne glede na to, ali gre za odkrite napade ali pa za bolj zahrbtne, vedno isti: spraviti nas v skrbi, pogasiti našo gorečnost in nas navesti, da odnehamo. Zavedaj se, da Božje ljudstvo bije duhovni boj!

15. Kako lahko pokažemo odločenost, da ne bomo nikoli podlegli malodušju?

15 Nikoli ne vrzi puške v koruzo. Svoje misli usmeri v nagrado. Pavel je kristjanom v Korintu napisal: »Zato ne obupavamo. Ljudje, kakršni smo od zunaj, sicer propadamo, vendar pa se kot ljudje, kakršni smo znotraj, iz dneva v dan obnavljamo. Stiska je namreč trenutna in lahka, prinaša pa nam slavo, ki vedno bolj raste in je večna.« (2. Kor. 4:16, 17)

ŽE ZDAJ SE PRIPRAVIMO NA STISKE

Mlajši in starejši kristjani se urijo v zagovarjanju svoje vere. (Glej odstavek 16.)

16. Zakaj je pomembno, da se že zdaj pripravimo na stiske?

16 Kot smo videli, ima Satan v zalogi precej »spletk«. (Efež. 6:11) Vsak od nas mora upoštevati nasvet iz 1. Petrovega 5:9, ki se glasi: »Postavite se mu po robu, trdni v veri.« Da bi nam to uspelo, moramo pripraviti svoj um in srce – v tem, da delamo, kar je prav, se moramo uriti že zdaj. Naj ponazorimo: Pogosto vojska izvaja zahtevno urjenje veliko prej, preden se vojna nevarnost sploh pojavi. Podobno je z Jehovovo duhovno vojsko. Ne vemo, kakšen bo morda naš boj v prihodnosti. Ali ne bi bilo zato modro, da bi se lotili intenzivnega urjenja v času, ko je relativno mirno? Pavel je Korinčanom napisal: »Preiskujte se, ali ste v veri, preverjajte sami sebe.« (2. Kor. 13:5)

17.–19. a) Kako se lahko preizkusimo? b) Kako se lahko mladi pripravijo, da bodo v šoli znali zagovarjati svoje prepričanje?

17 Ta navdihnjeni Pavlov nasvet lahko med drugim upoštevamo tako, da se iskreno preiščemo. Vprašaj se na primer: Ali vztrajam v molitvi? Ali sem pokoren Bogu, ne pa ljudem, ko name pritiskajo vrstniki? Ali redno obiskujem krščanske shode? Ali pogumno govorim o svojem prepričanju? Ali si res prizadevam prenašati pomanjkljivosti sovernikov, kakor oni prenašajo moje? Ali se podrejam bratom, ki imajo odgovornost, da vodijo občino, v kateri sem, pa tudi bratom, ki jim je zaupano vodenje svetovne občine?

18 Ali si opazil, da eno od teh vprašanj govori o pogumnem zagovarjanju svojega prepričanja, eno pa o upiranju pritisku vrstnikov? Mnogi naši mladi se s tem srečujejo v šoli. Naučili so se, da ni nobenega razloga za to, da bi jih bilo strah ali sram govoriti o svoji veri, ampak da lahko to delajo pogumno. V naših revijah so že bili objavljeni koristni predlogi glede tega. V Prebudite se!, julij 2009, je bilo denimo predlagano, kaj lahko odgovoriš, če te sošolec vpraša: »Zakaj ne verjameš v evolucijo?« Lahko mu enostavno rečeš: »Zakaj bi pa moral verjeti v evolucijo? Niti znanstveniki ne morejo uskladiti svojih mnenj, in oni veljajo za strokovnjake!« Starši, ne pozabite s svojimi otroki vaditi, kako se odzvati na takšne pritiske vrstnikov v šoli, tako da bodo na to pripravljeni.

19 Seveda ni vedno lahko spregovoriti o svojem prepričanju ali narediti kaj drugega, kar Jehova od nas pričakuje. Po dolgem in napornem dnevu v službi se moramo morda kar prisiliti, da gremo na shod. Da bi zjutraj vstali in se odpravili na oznanjevanje, se moramo mogoče odreči udobju svoje postelje. Toda zapomni si: če že vnaprej razviješ dobre duhovne navade, se boš lažje postavil po robu večjim preizkušnjam v prihodnosti.

20., 21. a) Kako nam poglobljeno premišljevanje o odkupnini pomaga premagovati negativne občutke? b) Kaj naj bi bili glede stisk odločeni?

20 Kaj pa zahrbtni napadi? Kako se lahko na primer upremo malodušju? Nekaj najbolj učinkovitega pri tem je, da poglobljeno premišljujemo o odkupnini. Tako je ravnal apostol Pavel. Vedel je, kako se je včasih počutil – da se je počutil kakor nesrečnik. Vedel pa je tudi, da Kristus ni umrl za popolne ljudi, ampak za grešne. In eden takšnih je bil Pavel. Pravzaprav je sam napisal: »Živim po veri v Božjega Sina, ki me je ljubil in dal samega sebe zame.« (Gal. 2:20) Kot vidimo, je Pavel odkupnino sprejel. Priznal je, da odkupnina velja zanj osebno.

21 Isto mišljenje – namreč da na odkupnino gledaš kot na darilo, ki ga Jehova namenja tebi osebno  – ti lahko izjemno pomaga. To ne pomeni, da bo malodušje kar takoj izginilo. Nekateri med nami se bomo morda morali vse do novega sveta bolj ali manj boriti proti temu zahrbtnemu napadu. Vendar ne pozabi: nagrado bodo dobili tisti, ki se ne vdajo. Vse bližje smo veličastnemu dnevu, ko bo Božje kraljestvo vzpostavilo mir in vse zveste ljudi privedlo do popolnosti. Bodi odločen priti v to Kraljestvo – pa četudi skozi veliko stisk.