David je napisal, da ni »nikoli videl, da bi bil pravični zapuščen niti da bi njegovi otroci prosili kruha«. Do te splošne izjave je prišel na podlagi lastnih izkušenj. Dobro je vedel, da je Bog zelo skrben. (Ps. 37:25) Toda Davidove besede ne pomenijo, da noben Božji častilec nikoli ni izkusil pomanjkanja oziroma da ga nikoli ne bo izkusil.

Tudi David se je kdaj pa kdaj znašel v mučnih okoliščinah. Takšne okoliščine so ga denimo doletele, ko je bežal pred Savlom. Davidu je primanjkovalo osnovnih potrebščin, zato je moral nekomu reči, da je dobil kruha zase in za tiste, ki so bili z njim. (1. Sam. 21:1–6) Torej je takrat prosil kruha. Vendar je v tej težavni okoliščini vedel, da ga Jehova ni pozabil. In dejstvo je, da nikjer ne beremo, da bi bilo Davidu treba prosjačiti za hrano, da bi lahko preživel.

V Mateju 6:33 najdemo Jezusovo zagotovilo, da bo Bog skrbel za potrebe svojih zvestih služabnikov, ki dajejo delo v prid Kraljestva na prvo mesto v življenju. »Zato iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost,« je rekel Jezus, »in vse te druge stvari [k čemur spadajo hrana, pijača in obleka] vam bodo dodane.« Ampak Jezus je tudi nakazal, da bodo njegovi »bratje« morda izkusili lakoto. (Mat. 25:35, 37, 40) Tako je bilo pri apostolu Pavlu. Tu in tam je moral prenašati lakoto in žejo. (2. Kor. 11:27)

Jehova nam daje vedeti, da nas bo doletelo takšno ali drugačno preganjanje. Morda dopusti, da nam kdaj tudi česa primanjkuje, ko pomagamo dajati odgovor na Hudičeve obtožbe. (Job 2:3–5) Nekateri naši sokristjani, kot na primer tisti, ki so bili zaprti v nacističnih koncentracijskih taboriščih, so se zaradi preganjanja znašli v smrtni nevarnosti. Ena od metod, s katerimi je Hudič skušal zlomiti značajnost teh Prič, je bila odtegovanje hrane. Zvesti Priče so Jehovu ostali poslušni; in on nanje ni pozabil. Dovolil je, da so šli skozi to preizkušnjo, tako kakor dovoljuje, da gredo vsi kristjani skozi različne preizkušnje. Vendar Jehova nedvomno podpira vse, ki trpijo zaradi njegovega imena. (1. Kor. 10:13) Ne pozabimo tega, kar piše v Filipljanom 1:29: »Vam je bila zaupana prednost, ne le da verujete v Kristusa, temveč da zanj tudi trpite.«

Jehova obljublja, da bo svojim služabnikom stal ob strani. V Izaiju 54:17 denimo piše: »Nobeno orožje, ki bo narejeno zoper tebe, ne bo uspešno.« Ta in podobne obljube zagotavljajo, da bo Božje ljudstvo kot celota zaščiteno. Kristjane kot posameznike pa morda lahko doletijo preizkušnje, ki se celo končajo s smrtjo.