Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Ter Motti me Tic Kacel ki Jehovah Calo Gin ma Pire Tek!

Ter Motti me Tic Kacel ki Jehovah Calo Gin ma Pire Tek!

“Wan lutic kacel ki Lubanga.”—1 KOR. 3:9.

1. Jehovah winyo nining ma lubbe ki tic, dok man oweko en otimo gin ango?

 JEHOVAH maro tic. (Jab. 135:6; Jon 5:17) Wek lumalaika kacel ki dano bene gunong mit pa tic, Jehovah omiyo botgi tic me atiya. Me lapore, en otiyo kacel ki Wode me kayo i cweyo jami ducu. (Kwan Jo Kolocai 1:15, 16.) Baibul tittiwa ni ma peya Yecu obino i lobo, en onongo tiyo kacel ki Lubanga i polo “macalo ladiro tic.”—Car. 8:30.

2. Ngo ma nyuto ni lumalaika gubedo ka tiyo tic ma pire tek dok ma yomo cwinygi kare ducu?

2 Baibul tye ki labol mapol ma nyuto ni Jehovah obedo ka miyo tic me atiya bot lumalaikane kare ducu. I kare ma Adam gin ki Kawa gubalo ci kiryemogi woko ki i poto me Eden, Lubanga “oketo lukerubi yo tung wokceng me poto Eden, ki pala lucwan ma lyel mac, ma wirre tungngi ki tungngi, me gwoko yo ma cito i kom yat me kwo.” (Acak. 3:24) Niyabo 22:6 bene waco ni Jehovah “ocwalo lamalaikane me nyuto bot luticce gin ma bitimme i kare macok cok-ki.”

TIC MA KIMIYO BOT DANO

3. Yecu olubo lanen pa Wonne nining i kare ma en tye i lobo?

3 I kare ma Yecu pud tye i lobo, en otiyo ki yomcwiny tic ma Jehovah omine. Yecu olubo lanen pa Wonne kun miyo tic ma pire tek me atiya bot lupwonnyene. En otugo mitigi pi tic ma onongo gubitiyo kun wacci: “Adada awaciwu ni, ngat ma ye an, en bene bitiyo tic ma an atiyo; dok bitiyo tic madito makato man, pien acito bot won.” (Jon 14:12) Me nyuto kit ma tic meno pire tek kwede, Yecu owaco ni: “Myero wati tic pa ngat ma oora ma ceng pud tye; dyewor bibino ma ngat mo pe twero tic.”—Jon 9:4.

4-6. (a) Pingo watye pwoc madit pien Nua gin ki Moses gucobo tic ma Jehovah ominigi? (b) Tic ducu ma Jehovah miyo bot dano tye me timo ngo?

4 Ma peya Yecu obino i lobo, Jehovah omiyo bot dano tic ma yomo cwinygi. Kadi bed ni Adam gin ki Kawa pe gucobo tic ma kiminigi, ento jo mukene gucobo tic ma Lubanga ominigi. (Acak. 1:28) Kitito bot Nua kit ma myero opa kwede ki yeya wek olar kwo pa dano ki i Pii Aluka. En otimo jami ducu kore ki kore kit ma Jehovah otitte kwede. Man miyo wabedo ki pwoc madit pien oweko wakwo kombeddi-ni!—Acak. 6:14-16, 22; 2 Pet. 2:5.

5 Moses olubo jami ducu kore ki kore i kare ma ki titte kit ma myero kiyub kwede kema me woro ki kit ma myero lulamdog gubed ka tiyo ticgi kwede. (Nia 39:32; 40:12-16) Kadi wa i kareni bene, wanongo adwogi maber pien en obedo lagen i ticce. En otimo man nining? Lakwena Paulo otito ni kema me woro kacel ki lulamdog onongo gitye macalo lanyut pi jami mabeco me kare me anyim.—Ibru 9:1-5, 9; 10:1.

6 Tic ma Lubanga miyo bot jone bedo ka lokke kare ki kare ma lubbe ki kit ma yubbe tye ka cobbe kwede. Kadi bed kit meno, tic ma kiminigi me atima kare ducu keto deyo i kom Jehovah dok kelo adwogi maber bot luye. Tic ma Yecu otiyo i kare ma en tye i polo ki dong i lobo bene oketo deyo i kom Jehovah dok okelo adwogi maber. (Jon 4:34; 17:4) I yo acel-li bene, tic ma Jehovah ominiwa i kareni kelo deyo i kome. (Mat. 5:16; kwan 1 Jo Korint 15:58.) Pingo watwero wacone kumeno?

BED KI NENO MUPORE I KOM TIC MA KIMINI

7, 8. (a) Tit kong tic ma Lukricitayo gitye ka timone i kareni. (b) Myero wajol tira pa Jehovah nining?

7 Obedo twon mot madit ni Jehovah oye ni dano ma gitye ki roc guti kacel kwede. (1 Kor. 3:9) Jo ma gitye ka gero Odi Madito me Gure, Odi me Ker, ki dong jang gang kal gitye ka timo tic ma rom aroma ki tic ma Nua gin ki Moses gutimo. Kadi bed ni itye ka roco Ot me Ker nyo gero gang kalwa madit ma bibedo i Warwick, New York, bed ki pwoc madit pi tic ma itye ka timone. (Nen calle i pot karatac 21.) Weng obedo tic pa Jehovah. Kadi bed ni jo manok keken aye gitimo tic man, ento Lukricitayo ducu gitye ki tic me tito kwena. Tic man kelo deyo bot Jehovah ki dok adwogi maber bot jo ma luwiny. (Tic 13:47-49) Dul pa Lubanga miyo tira ma lubbe ki kit ma myero kitim kwede ki tic man. Man te lokke ni i cawa mukene kiromo miniwa tic mapat.

8 Lutic ma gin lugen gilubo tira pa Jehovah. (Kwan Jo Ibru 13:7; 1 Jo Tecalonika 5:12) I cawa mukene pe watwero niang pingo kiminiwa tic manyen. Kadi bed kumeno, wan ducu wangeyo ni adwogi maber bino ka waye me timo alokaloka mo keken ma Jehovah neno ni opore.

9. Lanen ango ma luelda ginyuto ki kacokke?

9 Luelda ginyuto ni gitye ki miti madit me timo miti pa Jehovah ki i kit ma gitelo kwede kacokke. (2 Kor. 1:24; 1 Tec. 5:12, 13) Gin gitiyo matek dok gitimo alokaloka mo keken ma mitte. Gipwonyo oyotoyot yo manyen me tito kwena me Ker-ri. Kadi bedi ni jo mogo onongo kong pe gimito tito kwena ki cim, i meli nyo i dye lwak, ento man onyako nyige oyotoyot adada. Me lapore, lupainia angwen i lobo Germany gumoko tamgi me tic i wang tic mo ma otero kare malac ma pe kitiyo iye ma lucat wil dwong iye. Michael ma obedo laelda dok onongo tye i kin painia magi ocoyo ni: “Onongo peya watito kwena i wang tic ma kit man pi mwaki mapol, man onyoo koyo i komwa mada. Twero bedo ni Jehovah bene ongeyo, pien ominiwa yomcwiny ma wiwa pe biwil iye i odiko me nino meno. Cwinywa pud dong obedo yom ni walubo tira ma kimiyo i Ticwa me Ker ki dok wajenge i kom Jehovah!” Tika itye atera me temo yo manyen me tito kwena i wang ticwu?

10. Ma cokcok-ki, alokaloka ango ma kitimo i dul pa Jehovah?

10 I kine mukene, kitimo alokaloka i Betel. I mwaki ma cokcok-ki, kiribo kacel jang gang kal mogo. Kadi bed ni onongo mitte ni omegiwa ki lumegiwa ma gitiyo i jang gang kal magi gutim alokaloka, ento gin gunongo adwogi maber. (Latit. 7:8) Jo magi pud dong cwinygi yom adada me bedo i kin jo ma guye timo alokaloka man!

11-13. Tek kwo ango ma jo mogo guwok ki iye pi alokaloka ma obedo ka timme i dul pa Jehovah?

11 Waromo nongo pwony mogo ma pigi tego ki bot jo ma onongo gitye ka tic i jang gang kal ma dong kiribogi kacel. Jo mogo onongo dong gutiyo i Betel ma i lobogi pi mwaki mapol. Luot mo acel ma gutiyo i Betel matidi ma tye i Central America kikobogi me tic i Betel ma i lobo Mexico madit kato me Central America-ni woko. Rogelio owaco ni “Weko lupacowa kacel ki lurema obedo tek adada.” Omego mo acel ma nyinge Juan ma kikobe bene i Mexico owaco ni: “Obedo calo itye ka cako kwo odoco; myero dok icak mako lurem ni acel. Man mito ni myero ibed atera me jolo tekwaro manyen dok ilok kit ma itamo kwede.”

12 Lubetel ma gia ki i lobbe mogo ma tye i Ulaya kikobogi me tic i jang gang kal ma i lobo Germany ento gin bene gunongo ni kobo pe yot. Ngati mo keken ma maro neno godi maboco twero niang kit ma obedo tek kwede pi lubetel me Switzerland me weko godi mamwonya me Alps. Lubetel mogo ma gua ki i lobo Austria bene gubedo ka paro kwo mayot ma guweko kunnu.

13 Pi omege ma gitye ka kobo i lobo mukene, man nyuto ni myero gucak ngiyo nyo naa i kabedo manyen, tic ki omege kacel ki lumege ma pe onongo ingeyogi con, ki dok pwonyo tic manyen. Man te lokke ni myero gucit i kacokke manyen ki dok gucak tito kwena i wang tic manyen, nyo bene i leb mukene. Timo alokaloka magi twero bedo tek adada. Ento Lubetel mapol guye timone. Pingo guye?

14, 15. (a) Jo mapol gunyuto nining ni gitero motgi me tic pi Jehovah ka mo keken calo gin ma pire tek? (b) Gin gunyuto lanen maber piwa nining?

14 Grethel owaco ni: “Aye lwongo man pien onongo amito nyuto bot Jehovah ni amare makato lobo, kabedo, nyo mot me tic moni.” Dayska owaco ni: “Kare ma wiya opo ni lwongo man oa ki bot Jehovah, ajolo ki yomcwiny.” André gin ki Gabriela bene guwaco ni: “Man ominiwa kare me tic pi Jehovah kun waketo mitine bedo mukwongo i kwowa.” Gin giye ni ka dul pa Jehovah otimo alokaloka mo keken, ber me jolone ki yomcwiny ma ka jemo.

Mot ma pire tek loyo ma watye kwede aye me—timo tic pa Jehovah!

15 I kare ma kitye ka ribo gang kal mapatpat, Lubetel mogo kicwalogi me tic calo painia. Man otimme i kom Lubetel mapol i kare ma kiribo jang gang kal me Denmark, Norway, ki Sweden me doko jang gang kal me Scandinavia. Floria gin Anja , ma gubedo i kin jo ma gudoko lupainia-ni guwaco ni: “Waneno mot me tic ma kiminiwa-ni calo tic matek dok ma kelo yomcwiny. Ki tung botwa, obedo twon mot madit me tic pi Jehovah labongo paro pi ka ma itiyo iye. Watwero wacone ni watye ki mot madit adada!” Kadi kono bed ni pe mitte ni watim alokaloka ma kit man, ento tika watwero lubo lanen pa omege ki lumege magi wek waket pi Ker-ri obed mukwongo? (Ic. 6:8) Jehovah kare ducu goyo laane i kom jo ma gitiyo kacel kwede ka mo keken ma gitye iye.

MEDDE KI NONGO MIT PA TICCI KACEL KI JEHOVAH!

16. (a) Jo Galatia 6:4 waco ni myero watim gin ngo? (b) Mot ango ma dano ducu gitwero bedo kwede?

16 Dano pol kare gibedo ka pore ki luwotgi, ento Lok pa Lubanga wacciwa ni myero waket cwinywa i kom jami ma waromo timone. (Kwan Jo Galatia 6:4.) Wan ducu pe watwero bedo luelda, lumiconari, painia, nyo Lubetel. Labongo akalakala, magi gubedo mot mabeco adada! Ento wiwa myero pe owil ni tye mot acel madit ma ngat mo keken twero wanywako iye. Mot man aye obedo tic kacel ki Jehovah i ticwa me pwony. Man obedo mot ma myero water calo gin ma pire tek adada!

17. Ka pud watye i lobo pa Catan-ni, gin ango ma wabiwok ki iye, ento pingo man pe myero otur cwinywa?

17 Ka pud watye i lobo pa Catan-ni, wang ma olo to gin mo ongole i ticwa pi Jehovah. Pe watwero doro jami ducu ma timme i gangiwa, two ma makowa, nyo jami mogo ma gitimme i kwowa. Ento man pe myero otur cwinywa. Pe myero wabwone kekenwa ento wati ki kare mo keken ma ononge me tic kacel ki Lubanga kun watito pi nyinge ki Kerre. Gin ma pire tek aye ni itye ka tic kacel Jehovah kit ma keroni twero kwede dok bene itye ka lega ni ogo laane i kom omege ma gitye ka timo tic mapol ma pe itwero timone. Wii myero opo ni ngat mo keken ma pako nying Jehovah pire tek adada i wange!

18. Gin ango ma omyero pe waket obed mukwongo, ki dok pingo?

18 Jehovah cwinye yom me tic kacel kwedwa kadi bed watye ki roc. Myero water motwa me tic kacel ki Lubangawa i kare man me agikki-ni calo gin ma pire tek adada! Pi meno, myero pe waket mitiwa obedo mukwongo pien wangeyo ni i lobo manyen-ni, Jehovah biweko wanongo mit pa “kwo ma en aye kwo kikome”—kwo ma pe tum ka ma yomcwiny ki kuc bibedo iye.—1 Tem. 6:18, 19.

Tika itero mot me tic ma itye kwede calo gin ma pire tek? (Nen paragraf me 16-18)

19. Mot ango ma Jehovah ogwoko piwa i anyim?

19 Man ma dong wacok tutwal ki donyo i lobo manyen-ni, tam i kom gin ma Moses owaco bot Luicrael ma peya gudonyo i Lobo ma Kiciko Pire: “Rwot Lubangawu bimiyo wubedo ki jami mabeco madwong mada ma wubinongo pi ticwu.” (Nwo. 30:9) Ka dong Armagedon okato, jo ma gubedo ka tic ki mit kom kacel ki Lubanga gibibedo i lobo ma en ociko pire botgi. I ngeye, wabicako tiyo tic manyen me loko lobo wek odok paradic!