Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ceni prednost, da si Jehovov sodelavec!

Ceni prednost, da si Jehovov sodelavec!

»Smo namreč Božji sodelavci.« (1. KOR. 3:9)

1. Kako Jehova gleda na delo in kaj zato drugim omogoča?

JEHOVA je delavec, ki se veseli tega, kar naredi. (Ps. 135:6; Jan. 5:17) Da bi tudi svojim inteligentnim stvarjenjem omogočil, da občutijo podobno veselje in zadovoljstvo ob svojih dosežkih, jim daje prijetno in zadovoljujoče delo. Na primer, ko je Jehova ustvarjal, je njegov prvorojeni Sin z njim sodeloval. (Beri Kološanom 1:15, 16.) Sveto pismo nam pove, da je bil Jezus v predčloveškem obstoju v nebesih ob Bogu »kot spreten delavec«. (Preg. 8:30)

2. Kaj kaže na to, da imajo duhovna stvarjenja že od nekdaj pomembno in nagrajujoče delo?

2 Sveto pismo je polno primerov, ki kažejo, da Jehova svojim duhovnim sinovom že od nekdaj daje nekatere naloge. Potem ko sta Adam in Eva grešila in bila izgnana iz rajskega doma, je Bog »na vzhodnem delu edenskega vrta postavil kerube in meč s plamenečim rezilom, ki se je nenehno vrtel, da bi stražili pot do drevesa življenja«. (1. Mojz. 3:24) Stavek iz Razodetja 22:6 pa odkriva, da je Jehova »poslal svojega angela, da bi svojim sužnjem pokazal, kaj se mora v kratkem zgoditi«.

 KAKO PA JE Z LJUDMI?

3. Kako je Jezus posnemal zgled svojega Očeta, medtem ko je bil na zemlji?

3 Ko je bil Jezus še popoln človek na zemlji, je z veseljem opravljal delo, ki mu ga je Jehova naložil. Tudi sam je svojim učencem zaupal pomembno delo in s tem posnemal zgled svojega Očeta. V njih je prebudil željno pričakovanje tega, kar bodo lahko dosegli, ko je rekel: »Resnično, resnično vam povem: kdor veruje vame, bo tudi sam opravljal dela, ki jih opravljam jaz, in še večja dela od teh bo opravljal, ker jaz odhajam k Očetu.« (Jan. 14:12) Da bi poudaril, kako nujna so takšna dela, je pojasnil: »Dela tistega, ki me je poslal, moramo opravljati, dokler je dan. Prihaja noč, ko ne bo mogel nihče delati.« (Jan. 9:4)

4.–6. a) Zakaj smo lahko hvaležni Noetu in Mojzesu, da sta izpolnila svoje naloge, ki sta jih dobila od Jehova? b) Kaj imajo skupnega vse naloge, ki jih Jehova daje ljudem?

4 Celo preden je Jezus živel na zemlji, je Bog ljudem dal zadovoljujoče delo. Za razliko od Adama in Eve, ki nista izpolnila prejete naloge, so drugi naredili to, kar jim je Bog naročil. (1. Mojz. 1:28) Noe je prejel določna navodila, kako naj zgradi barko, da bi skupaj s svojo družino preživel vesoljni potop. Skrbno je izpolnil vse, kar mu je Jehova rekel. Zaradi njegove vestnosti smo danes živi! (1. Mojz. 6:14–16, 22; 2. Pet. 2:5)

5 Mojzes je prejel določna navodila za gradnjo svetega šotora in organizacijo duhovništva. Natančno je upošteval navodila. (2. Mojz. 39:32; 40:12–16) Še danes nam koristi, da je zvesto izpolnil svojo nalogo. Kako pa? Apostol Pavel je pojasnil, da so te značilnosti Postave ponazarjale »prihodnje dobre stvari«. (Heb. 9:1–5, 9; 10:1)

6 Naloge, ki jih Bog daje svojim služabnikom, se od obdobja do obdobja razlikujejo. To je v skladu s postopnim izpolnjevanjem njegovega namena. Kljub temu je dodeljeno delo vedno v slavo Jehovu in koristi ljudem, ki verujejo vanj. To nedvomno drži za stvari, ki jih je Jezus naredil, tako v svojem predčloveškem obstoju kot tudi kasneje, ko je bil tukaj na zemlji. (Jan. 4:34; 17:4) Podobno tudi danes delo, ki smo ga prejeli, slavi Jehova. (Mat. 5:16; beri 1. Korinčanom 15:58.) Zakaj lahko to rečemo?

NA NALOGE, KI JIH DOBIŠ, GLEJ POZITIVNO

7., 8. a) Opiši delo, ki ga imamo kristjani danes prednost opravljati. b) Kako naj bi se odzvali na Jehovovo vodstvo?

7 Nedvomno se strinjaš z naslednjim dejstvom: prav zares je neverjetno, da je Jehova nepopolnim ljudem podelil čast biti njegovi sodelavci. (1. Kor. 3:9) Tisti, ki pomagajo pri gradnji zborskih dvoran, kraljestvenih dvoran in podružničnih uradov, sodelujejo pri dobesedni gradnji, tako kot sta Noe in Mojzes. Ne glede na to, ali pomagaš pri prenovi krajevne kraljestvene dvorane ali pa sodeluješ pri gradnji svetovnega središča v Warwicku v New Yorku, ceni prednost, da lahko tako služiš. (Glej računalniško upodobitev pri naslovu.) To je sveta služba. Po večini pa smo kristjani povabljeni, da sodelujemo pri duhovni gradnji. Tudi ta vrsta gradnje slavi Jehova in koristi poslušnim ljudem. (Apd. 13:47–49) Božja organizacija nam priskrbuje ustrezne smernice, kako lahko najbolje opravimo to delo. To lahko včasih pomeni, da se nam bo morda dodelila druga naloga.

8 Zvesti Jehovovi služabniki se vedno z veseljem podredijo teokratičnemu  vodstvu. (Beri Hebrejcem 13:7, 17.) Sprva morda ne razumemo povsem, zakaj moramo svoje delo opravljati na neki določen način. Vendar se popolnoma zavedamo koristi tega, da voljno sodelujemo z Jehovom in se podredimo spremembam, ki se mu zdijo primerne.

9. Kakšen zgled glede dela dajejo občini starešine?

9 Starešine z načinom vodenja občine kažejo svojo močno željo, da izpolnijo Jehovovo voljo. (2. Kor. 1:24; 1. Tes. 5:12, 13) Pripravljeni so marljivo opravljati svoje delo in se prilagajati okoliščinam, ki se spreminjajo. Z veseljem sodelujejo v novih metodah oznanjevanja Božjega ustanovljenega kraljestva. Čeprav se nekateri sprva morda obotavljajo organizirati oznanjevanje po telefonu, v pristaniščih ali na javnih krajih, kmalu vidijo dobre rezultate takšnega oznanjevanja. Štirje pionirji iz Nemčije so se denimo odločili, da bodo oznanjevali na poslovnem področju, ki že nekaj časa ni bilo obdelano. Michael pravi: »V tej veji oznanjevanja nismo sodelovali že nekaj let, zato smo bili živčni. Jehova je to prav gotovo vedel, saj nam je naklonil nepozabno dopoldne v njegovi službi. Prav zares smo bili veseli, da smo upoštevali smernice iz Naše kraljestvene strežbe in se zanašali na Jehova!« Ali želiš sodelovati v novi veji oznanjevanja, ki se je uvedla na področju tvoje občine?

10. Do katerih organizacijskih sprememb je prišlo v zadnjih letih?

10 Včasih pa so potrebne tudi organizacijske spremembe. V zadnjih letih so se številni podružnični uradi združili. Kljub temu da takšne spremembe od bratov in sester, ki služijo v teh podružnicah, zahtevajo prilagoditve, se kmalu jasno pokaže, da spremembe koristijo vsem vpletenim. (Prid. 7:8) Takšni voljni delavci so prav zares veseli, da sodelujejo pri pisanju zgodovine Jehovovega ljudstva!

11.–13. S katerimi izzivi se nekateri spoprijemajo zaradi organizacijskih sprememb?

11 Od tistih, ki so neposredno vpleteni v združevanje podružnic, se lahko naučimo veliko dragocenega. Nekateri so desetletja služili v Betelu v svoji deželi. Neki zakonski par, ki je služil v majhni betelski družini v Srednji Ameriki, so prosili, da se pridruži 30-krat večji betelski družini v Mehiki. »Zelo težko nama je bilo pustiti družino in prijatelje,« pravi Rogelio. Juan, neki drug brat, ki so ga prav tako prosili, naj se preseli v Mehiko, pa pravi: »To je skoraj tako, kakor da bi se na novo rodil; splesti moraš nove vezi. To od tebe zahteva, da se prilagodiš novim navadam in načinu razmišljanja.«

12 Betelčani, ki so jih prosili, naj se iz nekaterih evropskih držav preselijo v podružnični urad v Nemčijo, so se prav tako morali spoprijeti z izzivi. Vsak, ki uživa ob pogledu na gore, lahko potrdi, da je bilo tistim iz Švice težko, ko so zapustili področje, obdano z mogočnimi Alpami. Betelčani iz Avstrije pa so sprva pogrešali bolj sproščen način življenja.

13 Tisti, ki so se preselili v drugo državo, so se morali navaditi na novo stanovanje, delo z brati in sestrami, ki jih ne poznajo, morda pa so se morali naučiti kakega drugega dela. Poleg tega so se morali navaditi na novo občino in oznanjevanje na novem področju, morda celo v drugem jeziku. Takšnim spremembam se ni lahko prilagoditi. Vendar so mnogi betelčani sprejeli izziv. Zakaj so bili pripravljeni to storiti?

14., 15. a) Kako mnogi pokažejo, da cenijo prednost, da so Jehovovi sodelavci, ne glede na to, katero nalogo opravljajo? b) V kakšnem smislu so takšni posamezniki dober zgled za vse nas?

 14 Grethel pravi: »Sprejela sem povabilo, ker sem s tem Jehovu pokazala, da moje ljubezni do njega ne omejuje država, zgradba ali določena prednost.« Dayska pa pravi: »Ko sem pomislila na to, da povabilo prihaja od Jehova, sem ga z veseljem sprejela.« André in Gabriela se strinjata in dodajata: »V tem, da sva svoje osebne želje potisnila na stran, sva videla priložnost, da še naprej služiva Jehovu. Rekla sva si: ‚Kadar zapiha Jehovov veter sprememb, je bolje razpeti jadra kot pa zgraditi pregrado.‘«

Naša največja prednost je, da opravljamo Jehovovo delo!

15 Zaradi združevanja podružnic so nekatere betelčane postavili za pionirje. To se je zgodilo tudi mnogim betelčanom, ko so se podružnice na Danskem, Norveškem in Švedskem združile v skandinavsko podružnico. Med temi betelčani sta tudi Florian in Anja, ki sta rekla: »Na svojo novo dodelitev gledava kot na vznemirljiv izziv. Čudovito je, da naju Jehova uporablja ne glede na to, kje služiva. Iskreno lahko rečeva, da sva bogato blagoslovljena!« Mnogim med nami morda ne bo treba nikoli narediti takšnih sprememb. Vendar ali ni res, da lahko posnemamo voljnega duha teh bratov in sester, ki so dali delo v prid Kraljestva na prvo mesto? (Iza. 6:8) Jehova vedno blagoslavlja tiste, ki cenijo svojo prednost, da so njegovi sodelavci, pa najsibo kjer koli.

ŠE NAPREJ SE VESELI SVOJE PREDNOSTI, DA SI JEHOVOV SODELAVEC!

16. a) Kaj nam povedo besede iz Galačanom 6:4? b) Katera je največja prednost, ki jo lahko ima vsak človek?

16 Nepopolni ljudje smo nagnjeni k primerjanju. Ampak Božja Beseda nam pravi, naj se osredinimo na to, kaj mi osebno lahko naredimo. (Beri Galačanom 6:4.) Večina od nas nima v organizaciji vplivnega položaja. Poleg tega ne moremo biti vsi pionirji, misijonarji  ali pa služiti v Betelu. To so gotovo lepe prednosti! Vendar nikoli ne smemo pozabiti, da imamo vsi največjo prednost, ki jo lahko ima človek. Pri oznanjevanju smo Jehovovi sodelavci. To je prednost, ki naj bi jo cenili!

17. S katero realnostjo se moramo sprijazniti, dokler bo obstajal Satanov svet, ampak zakaj nas to ne bi smelo pretirano žalostiti?

17 Vse dokler obstaja Satanov svet, so morda naše zmožnosti, koliko lahko naredimo v Jehovovi službi, omejene. Morda ne moremo vplivati na svoje družinske odgovornosti, zdravje ali druge okoliščine. Vendar ni razloga, da bi nas to pretirano žalostilo. Nikoli ne podcenjuj tega, da lahko sodeluješ z Bogom, s tem da ob vsaki priložnosti pričuješ za njegovo ime in razglašaš njegovo Kraljestvo. Najpomembnejše je, da z njim sodeluješ, kolikor le lahko, in moliš, naj blagoslovi tiste brate in sestre, ki lahko naredijo več kot ti. Zapomni si, da je Jehovu dragocen vsak, ki slavi njegovo ime!

18. Kaj bi morali biti pripravljeni postaviti na stranski tir in zakaj?

18 Kljub našim šibkostim in nepopolnosti nas Jehova z veseljem uporablja kot svoje sodelavce. Prav zares cenimo prednost, da smo v teh zadnjih dneh Božji sodelavci! Torej bi morali biti pripravljeni prizadevanje za mnoge lastne želje postaviti na stranski tir. Vemo namreč, da nam bo Jehova v novem svetu omogočil, da bomo uživali »pravo življenje« – večno življenje v srečnih in miroljubnih razmerah. (1. Tim. 6:18, 19)

Ali ceniš prednost, da si Jehovov sodelavec? (Glej odstavke 16–18.)

19. Kaj nam Jehova obljublja za prihodnost?

19 Sedaj ko stojimo na pragu novega sveta, razmislimo o tem, kaj je Mojzes rekel Izraelcem, tik preden so vstopili v Obljubljeno deželo: »Jehova, tvoj Bog, te bo blagoslovil z obiljem pri vsakem delu tvojih rok.« (5. Mojz. 30:9) Ko bo harmagedon mimo, se bodo tisti, ki so prizadevno sodelovali z Bogom, naselili v deželi, ki jim jo je obljubil. Nato bomo svojo pozornost usmerili na novo nalogo – zemljo bomo spremenili v čudovit raj!