Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

‘Ior Mba Yehova A Lu Aôndo Ve La’

‘Ior Mba Yehova A Lu Aôndo Ve La’

“Saan ior mba [Yehova] A lu Aôndo ve la, iyol.”—PS. 144:15.

1. Ka mnenge u nyi mbagenev ve lu a mi sha kwagh u Aôndo lun a nongoior shin tar laa?

IOR kpishi nyian kaa ér ukwaghaôndo mba vesen mba tar ne mba uumace a iwasen cuku tseegh tsô. Mbagenev hen ér atesen a ukwaghaôndo mban man aeren a ve cii nga er kwagh u mimi sha kwagh u Aôndo ga, nahan Aôndo una fatyô u lumun ve ga. Nahan kpa, ve na jighjigh ér ior mba mimi mba ken ukwaghaôndo cii, man Aôndo ngu nengen a ve shi a lumun ve ér mba mbacivir un. Ve nenge ér ityôkyaa ngi i ambaaior la aa de u zan kwaghaôndo u aiegh, sha er aa civir Aôndo vea ior nav imôngo ga. Kpa imba mhen ne zua sha u Aôndo? De se tôv sha yiase i mbacivir Yehova mba mimi, mba i er kwagh ve ken Bibilo la tsô se zua a mlumun sha mpin ne.

AÔNDO YA IKYUR A IOR NAV

2. Ka unô yange ve va hingir ior mba Yehova, man lu nyi i tese ér mba kposo a mbageneve? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

2 Anyom a karen ken ijime er 4,000 nahan, Yehova lu a nongoior shin tar. Aberaham u i yilan un ér ‘ter u mba ve ne jighjigh cii’ la, lu orya u lu a ior sha ikyev uderi uderi yô. (Rom. 4:11; Gen. 14:14) Mbahemenev mba ken Kanaan nengen un ér ngu ‘ityoor,’ shi ve naan un icivir kpaa. (Gen. 21:22; 23:6) Yehova yange ya ikyur vea Aberaham man tsombor na. (Gen. 17:1, 2, 19) Aôndo kaa a Aberaham ér: “Ingin ka ikyuryan Yam i né waan i ikyo hen atô Wam a we man tsombor wou ken ijime you ne: i̱ tsôngon hanma wannomso wen. . . . Á lu ikyav i ikyuryan her atô Wam a ven.” (Gen. 17:10, 11) Sha nahan yô, i tsôngo Aberaham man nomso mba hen ya na cii. (Gen. 17:24-27) Icôngo lu ikyav i tesen ér ka tsombor u Aberaham tseegh Yehova a ye ikyur a u ye.

3. Ônov mba Aberaham yange ve hingir nongoior nena?

3 Yakob shin Iserael, u lu wan u wan u Aberaham la yange mar ônov 12. (Gen. 35:10, 22b-26) Shighe kar yô, lu u ônov mban vea hingir tertamen u ikwe 12 i ken Iserael. (Aer. 7:8) Er zegejen gba yô, Yakob vea tsombor na cii mough yem shir ken tar u Igipiti, ape wan u Yakob, Yosev, hingir orvesen u nengen sha kwaghyan, u Farao na un tahav kpishi la. (Gen. 41:39-41; 42:6) Ônov mba Yakob seer ngeen kpishi, ve hingir “ikpela i akuraior.”—Gen. 48:4; ôr Aerenakaa 7:17.

YEHOVA YIMA IOR NAV

4. Sha hiihii la, Mbaigipiti lu vea ônov mba Yakob nena?

4 Tsombor u Yakob tsa ken tar u Igipiti, hen haregh u ifi u Nil la je nôngo u kuman anyom 200, hen ijiir i i yilan ér Gosen la. (Gen. 45:9, 10) Ka inja er ônov mba Yakob mban tema bem bem vea Mbaigipiti, ve lu hen angarem mba kiriki, ve lu kuran ilev vev je nôngo u kuman anyom 100 nahan. Farao u fa Yosev shi kwagh na doo un la yange ngohol ve ave ahar. (Gen. 47:1-6) Kpa Mbaigipiti yô, kwagh u mbakuranilev ndôhôr ve ishima kpishi. (Gen. 46:31-34) Nahan cii kpa, gba u vea lumun Mbaiserael.

5, 6. (a) Mlu u ior Mba Yehova yange gema ken Igipiti nena? (b) Yange i yima Mose nena, man Yehova er nyi sha ci u ior Nav ciili?

5 Kpa shighe kar yô, akaa kôr gema sha kwagh u ior mba Aôndo kpoo. Bibilo kaa ér: “Tsô tor ugen u he tema tor ken Igipiti, u a fa kwagh u Yosev ga yô. Nahan a kaa a ior nav er: Nenge, nongo u Iserael ne, ve hemba se iyenge kua agee kpaa; Nahan Mbaigipiti tsule Mbaiserael gba eren tom u ican; ve vihi ve asema sha tom u ican, tom u hôron inya man u gbidyen akam man hanma injatom i ken ityev. Ityom la ve tsule ve er, ve̱ er i.”—Eks. 1:8, 9, 13, 14.

6 Je yô, Farao wa tindi ér Mbaheberu vea mar wannomso yô, i wua nan. (Eks. 1:15, 16) Lu hen shighe ne i mar Mose ye. Kom iwer itiar yô, ngô na za yer un ken awoo, hen kpeifi u Nil, ape wan u Farao u kwase za nenge a na la. Nahan a tôô un, hingir wan na. Sha iwasen i Aôndo yô, shighe u Mose lu iyev la, ngô na Yokebedi, u civir Aôndo sha jighjigh la yese un, a gande a hingir or u civir Yehova sha mimi. (Eks. 2:1-10; Heb. 11:23-25) Yehova “ver ishima” sha atsan a ior nav lu yan la, nahan a tsua u yiman ve sha ikyev i mba ve lu eren ve ican la, sha hemen u Mose. (Eks. 2:24, 25; 3:9, 10) Nahan vea hingir ior mba Yehova una “paa” shin una yima ve yô.—Eks. 15:13; ôr Duteronomi 15:15.

NONGOIOR HINGIR IKYURIOR

7, 8. Ior Yehova yange ve hingir icighanikyurior nena?

7 Er Yehova lu a kohol Mbaiserael ve hingir ikyurior ga nahan kpa, a nenge ve ér mba nongoior na. Sha nahan yô, a tindi Mose man Aron hen Farao, ve za kaa a na ér: “TER, Aôndo u Iserael, kaa nahan er: De ior Av, ve̱ za, ve̱ za erem iniongo ken deserti.”—Eks. 5:1.

8 Yange i na Mbaigipiti atsan pue shi i tim Farao a akumautya na shin Zegemnger u Nyian sha u yiman Mbaiserael sha ikyev i Mbaigipiti, mba ve lu eren ve ican la. (Eks. 15:1-4) Iwer kar kuma itiar ga tsô, Yehova ya ikyur a Mbaiserael sha Uwo u Senai shi tôndo zwa a ve ér: “Aluer né veren ato sha kwaghôron Wam mimi je, shi né waan ikyuryan Yam ikyo kpaa yô, nahan akuraior a sha won cii, ka ne né hingir kwagh Wam iyol Yam . . . né lum . . . icighanikyurior ye.”—Eks. 19:5, 6.

9, 10. (a) Sha kwagh u Duteronomi 4:5-8 a er yô, Tindi yange na Mbaiserael lu kposo a ior mbagenev nena? (b) Yange gba u Mbaiserael vea ‘lu Yehova icighanikyurior’ nena?

9 Shighe u Mbaheberu lu ken Igipiti, cii man ve hingir ikpan la, lu mbayaav shin utermbatamen hemen icombor ve ye. Mbayaav mban hemen icombor ve shi kuren ajir shi eren tom u pristi, er uter vev mba ve lu cii man ve la nahan. (Gen. 8:20; 18:19; Yobu 1:4, 5) Nahan kpa, Yehova va na Mbaiserael atindi sha ikyev i Mose, a a na ve lu kposo a ityar igen yô. (Ôr Duteronomi 4:5-8; Ps. 147:19, 20.) Tindi la yange ver nongo u upristi kposo, shi lu “mbavesen” mba i naan ve icivir sha ci u mfe man kwaghfan u ve lu a mi la, kuren ajir ye. (Dut. 25:7, 8) Tindi la tese Mbaiserael gbenda u vea civir Aôndo man er vea eren uma ayange ayange yô.

10 Shighe u Mbaiserael zulum u nyôron ken Tar u Ityendezwa la, Yehova kimbir ôron ve atindi a na. Mose kaa a ve ér: “Nyian kpaa TER lumun er we, u lu ikyurior Na iyol Na jim, er A kaa a we nahan, man ú waan atindi Na cii ikyo; nahan Una kende u sha, ú hemba akuraior a A gbe a cii iwuese man gwa u zan man icivir, ú lu TER, Aôndo wou, icighanikyurior.”—Dut. 26:18, 19.

I LUMUN USHIRMBAIOROV U CIVIR YEHOVA

11-13. (a) Ka unô yange ve civir Yehova vea ior mba Aôndo tsua ve laa? (b) Or u nan lu Oriserael ga yange nana soo u civir Yehova yô i gba u nana er nyi?

11 Er Yehova lu a ikyurior i tsua i shin tar la nahan kpa, a yange akuraior agen u va civir un vea ior nav imôngo ga. Yange de “ikpelaior igen i i lu nungwa nungwa,” i i lu Mbaiserael ga, i Mbaigipiti kpa lu ker la, i dondo ior nav ijime shighe u due a ve ken Igipiti kera la. (Eks. 12:38) Shighe u i va a ican i sha utaankaruhar sha Igipiti la, ‘mbatomov mba Farao’ mbagenev cia imo i Yehova, nahan ve hingir u lun ken ikpelaior igen i i lu nungwa nungwa la je ka u henen a hen ga.—Eks. 9:20.

12 Er shi cuku u Mbaiserael vea per ifi u Yordan vea nyôr ken tar u Kanaan la, Mose kaa a ve ér, “ushirmbaiorov” mba ve lu ken atô ve la ‘ve doo ve ishima.’ (Dut. 10:17-19) Yange gba u ior mba Aôndo tsua ve la vea lumun ushirmbaiorov mba ve lu ken atô ve, mba ve soo u kuran atindi a vesen a Mose na ve la cii. (Lev. 24:22) Ushirmbaiorov mbagenev mba ve hingir mbacivir Yehova la pase ishima ve, er Rutu u lu kwase u ken Moabi la yange kaa a kwase u ken Iserael, Naomi nahan, ér: “Ior ou ka ior av; Aôndo wou kpaa ka Aôndo wam.” (Rutu 1:16) Ushirmbaiorov mban nyôr Mbayuda shi i tsôngo nomsombaiorov vev kpaa. (Eks. 12:48, 49) Yehova lumun ve ér mba ior nav mba un tsough yô.—Num. 15:14, 15.

Ushirmbaiorov yange ve doo Mbaiserael ishima (Nenge ikyumhiange i sha 11-13 la)

13 Msen ugen u Solomon er la kpa tese ér Yehova lumun a mbacivir un mba ve lu Mbaiserael ga la. Shighe u lu tseghan tempel sha ci u Yehova la, a er msen a kaa ér: “Man shi or u ken nongo ugen u nan lu or u ior Ou Iserael ga yô, u nan dugh ken tar u icaa sha ci u nan ongo gwa u iti You man uwegh Ough ku ageegh kua uwegh Ough ku naregh yô, zum u vea va er msen vea ver ishigh hen iyou ne yô, ungwa Sha, hen ijiir You i teman, er akaa a orvanava la nan sen U cii, sha u akuraior sha won cii a̱ fa iti You, man a̱ cia U, er ior Ou Iserael nahan, man shi a̱ fa er iyou ingin i m maa i ne, ka iti You i yer i min ye.” (2 Kron. 6:32, 33) Ior mba ve lu Mbaiserael ga, kpa ve soo u civir Yehova yô, za hemen u kohol imôngo vea ior Nav mba ya ikyur a ve la. Ve er kwagh ne zan zan sha ayange a Yesu la je kpaa.—Yoh. 12:20; Aer. 8:27.

IKYURIOR I I LU MBASHIADA LA

14-16. (a) Ka sha gbenda u nyi nahan gba u Mbaiserael vea lu mbashiada mba Yehova? (b) Ka ieren i nyi i gbe kpee u ior mba Yehova mba sha ayange a ase ne vea lu a mini?

14 Mbaiserael civir Yehova, Aôndo ve, kpa akuraior agen yô civir mbaaôndo vev. Sha ayange a profeti Yesaia la, Yehova tôô kwagh u lu zan hemen shin tar la kar sha atejir. Yange kaa a mbaaôndo mba akuraior ér ve va a mbashiada mba tesen ér mba mbaaôndo kpôô kpôô. A kaa ér: “Akuraior cii, a̱ kohol imôngo, ior cii ve̱ zua imôngo. Ka anti ken ve je nana fatyô u pasen kwagh ne, man nana tese se akaa a a vande karen kera? Ve̱ va a ushiada vev sha er vea zua a ishô yô, ve̱ ungwa, ve̱ kaa er: Ka mimi je.”—Yes. 43:9.

15 Mbaaôndo mba akuraior la fatyô u van a mbashiada sha u tesen ér mba mbaaôndo kpôô kpôô ga. Yange ve lu ieev mbi mbi lamen ga shi i gba u a tôô mbi a tôô yô. (Yes. 46:5-7) Hide vegher ugen yô, Yehova kaa a ior nav, Iserael ér: “Ka ne ne lu mbashiada Av ye, . . . wanakiriki Wam u M tsough, sha er ne̱ fam, ne̱ nam jighjigh, ne̱ kav er M lu Un kpaa yô; aôndo ugen vande lun a Mo ga, ken ijime Yam kpaa una lu ga. Ka Mo M lu TER ye; á lu Mo ga yô, ma Oryiman ugen ngu ga. . . . Ka nahan man ne ne lu mbashiada Av ye, . . . ka Mo M lu Aôndo ye.”—Yes. 43:10-12.

16 Er ka i er ken atejir nahan, yange lu u ior mba Yehova tsua ve la vea er shiada wang, shi ia due gbungur gbungur ér Yehova ka Aôndo u mimi tswen, shi a hemba sha won cii. A ôr kwagh ve ér, ka “ior mba M maa sha ci Wam iyol Yam je, vea pase iwuese Yam.” (Yes. 43:21) Lu ve i yilan ve sha iti i Aôndo ye. Er Yehova yima ve sha ikyev i Mbaigipiti yô, lu u vea tese ior mba sha won cii ér ve mba suen hemen na. Kwagh ne tese ér gba u mtil ve una lu er u ior mba Aôndo mba sha ayange a ase ne, u profeti Mika yange va pase la nahan, ér: “Ior cii mba zenden hanmô ve ken iti i aôndo u nan, man se yô, sé zende ken iti i TER, Aôndo wase, gbem sha won.”—Mika 4:5.

IOR MBA HEMBANATO

17. Sha mnenge u Yehova yô, Mbaiserael hingir ‘kon u wain u bo’ nena?

17 Kwagh er vihi yô, Mbaiserael kera civir Yehova, Aôndo ve, sha mimi ga. Ve hingir u dondon akuraior sha u civir mbaaôndo mba i er sha ikyon man sha awen la. Anyom a kuman er 2,800 nahan ken ijime, profeti Hosea nger ér: “Iserael ka kon u wain u hômon gese gese . . . A seer . . . tan atse a nanden nagh sha mi . . . Asema nga ve ahar, hegen yô, vea ya ibo.” (Hos. 10:1, 2) Anyom nga kar er 150 nahan yô, Yeremia va nger mkaanem ma Yehova ôr a ior Nav mba ve ban a jighjigh u nan ne, ér: “M môôr we er kon u wain u injaa, ivor i mimi; man ka nyi u gem u hingir Mo agbaa a bo a kon u wain ugen nahana? . . . Mbaaôndo ou mba u er sha ci wou la mba hana? Ve̱ mough ase sha, aluer vea fatyô u yiman we sha shighe u ican you yô . . . Ior Av je kera umbur Mo ga.”—Yer. 2:21, 28, 32.

18, 19. (a) Yehova tsengaôron ér una ver ikyurior i he i ia yilan sha iti na nena? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon nee?

18 Er Mbaiserael ma ume atam a dedoo sha u civir Aôndo sha mimi, shi lun mbashiada mba Yehova mba jighjigh la yô, ve ume atam a bo sha u civir akombo. Sha nahan yô, Yesu kaa a mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda mba sha ayange a na, mba ve wa atseregh la ér: “Á ngohol tartor u Aôndo hen a ven kera á na ikyurior i ia ume atam yô.” (Mat. 21:43) Ka mba ve lu ken “ikyuryan i he,” i Yehova tsengaôron sha ikyev i profeti Yeremia la tseegh vea lu ken ikyurior i he, i i lu Iserael u ken jijingi la ye. Yehova tsengaôron kwagh u Iserael u ken jijingi u una va nyôr a na ken ikyuryan i he la ér: “Me lu Aôndo ve, ve di kpaa vea lu ior Av.”—Yer. 31:31-33.

19 Mbaiserael mba sha marami mbara mba kera til sha mimi ga yô, Yehova tsua Iserael u ken jijingi u sha ayange a mbaapostoli la hingir ior nav, er i vande pasen nahan. Kpa ka unô ve lu ior nav shin tar nyiana? Mbaasemaamimi vea fa mbacivir Aôndo mba mimi nyian nena? Ka kwagh u se lu timen sha mi ken ngeren u dondon ne je la.