Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

‘Paife omwa ninga oshiwana shaKalunga’

‘Paife omwa ninga oshiwana shaKalunga’

“Onye ava kamwa li oshiwana nale, ndelenee paife mwa ninga oshiwana shaKalunga.” — 1 PET. 2:10.

1, 2. Elunduluko lilipi la li la ningwa pOpentekoste 33 O.P., noolyelye va li va ninga oilyo yoshiwana shipe shaJehova? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

OPENTEKOSTE yomo 33 O.P. oya li oshiningwanima shididilikwedi mondjokonona yoshiwana shaJehova kombada yedu. Mefiku olo omwa li mwa ningwa elunduluko la tongomana. Jehova okwa li a tota po oshiwana shipe okupitila momhepo yaye iyapuki, Israel shopamhepo, ‘Israel yaKalunga.’ (Gal. 6:16) Osho osho oshikando shotete okudja pefimbo laAbraham, oshiwana shaKalunga sha li itashi ka didilikwa mo vali mokupitifa etanda ovalumenhu vasho. Ponhele yaasho, Paulus okwa popya kombinga yoshilyo keshe shoshiwana osho shipe a ti: ‘Epitotanda loshili oleli lomomutima, omomhepo.’ — Rom. 2:29.

2 Oilyo yotete yoshiwana shipe shaKalunga oya li ovayapostoli novahongwa vamwe vali vaKristus ve dulife pefele ovo va li va ongala pamwe monduda imwe yopombada muJerusalem. (Oil. 1:12-15) Ova li va tililwa omhepo iyapuki, nokungaho, ova ninga ovana vaKalunga ovavaekwa nomhepo. (Rom. 8:15, 16; 2 Kor. 1:21) Osho osha li sha yandja oumbangi kutya ehangano lipe ola hovela okuya moilonga, na Kristus oye omupokati walo nohonde yaye oyo ye li ningifa li kale li na ongushu. (Luk. 22:20; lesha Ovaheberi 9:15.) Onghee hano, ovahongwa ovo ova li va ninga oshitukulwa shoshiwana shipe shaJehova. Omhepo iyapuki oya li ye va kwafela va udife momalaka e lili noku lili oo a li haa popiwa kOvajuda nokovaitaveli vomoiwana imwe ovo va dja koitukulwa i lili noku lili mOuhamba waRoma ve uya okudana Oshivilo shOivike shOvajuda, ile Opentekoste muJerusalem. Ovanhu ovo ova li va udifilwa kOvakriste ovavaekwa momalaka avo nova li va uda ko “oilonga inene yaKalunga.” — Oil. 2:1-11.

OSHIWANA SHIPE SHAKALUNGA

3-5. (a) Petrus okwa li a lombwela Ovajuda shike mefiku lOpentekoste? (b) Eenghatu tadi pondola dilipi da li da kwafela opo oshiwana shipe shaJehova shi hapupale eshi opo sha totwa po?

3 Jehova okwa li a longifa omuyapostoli Petrus a kwatele komesho mokukwafela Ovajuda novanhu vomoiwana imwe va ninge oilyo yoshiwana osho shipe, eongalo lopaKriste. Mefiku lOpentekoste, Petrus okwa li a lombwela nouladi Ovajuda kutya ove na okutambula ko Jesus, omulumenhu oo ve mu “valelifa [komuti womahepeko, NW]” molwaashi “Kalunga okwe mu ninga Omwene naKristus.” Eshi engungo lovanhu la pula kutya oli na okuninga shike opo li xupifwe, Petrus okwa ti: “Lidilululeni, nakeshe [umwe na ninginifwe, NW] medina laJesus Kristus, mu diminwe po [omatimba] eni, ndele nye otamu ka pewa oshiyandjwa shOmhepo Iyapuki.” (Oil. 2:22, 23, 36-38) Mefiku olo, moshiwana osho shipe, Israel shopamhepo, omwa li mwa wedwa ovanhu 3 000 lwaapo. (Oil. 2:41) Konima yaasho, ouladi wovayapostoli wokuudifa owa li wa imika oiimati ihapu. (Oil. 6:7) Noshiwana osho shipe osha li sha hapupala.

4 Lwanima, Ovasamaria navo ova ka udifilwa onghundana iwa nomupondo. Vahapu ova li va ninginifwa komuudifi wevangeli Filippus, ashike kava li va pewa omhepo iyapuki pefimbo opo. Olutuwiliki lomuJerusalem ola li la tuma omuyapostoli Petrus naJohannes kOvasamaria ovo ve lidilulula nove ‘va tenheka omake avo, nova pewa omhepo iyapuki.’ (Oil. 8:5, 6, 14-17) Onghee hano, Ovasamaria ovo navo ova li va ninga oilyo yaIsrael shopamhepo ya vaekwa nomhepo.

Petrus okwa udifila Kornelius noukwaneumbo waye (Tala okatendo 5)

5 Mo 36 O.P., Petrus okwa li vali a longifwa a kwafele vamwe va ninge oilyo yoshiwana osho shipe shaIsrael shopamhepo. Osho osha li sha ningwa eshi a udifila omunefele Omuroma Kornelius novapambele vaye nosho yo ookaume kaye. (Oil. 10:22, 24, 34, 35) Ehokololo lOmbibeli ola ti kutya: ‘Petrus fimbo ta popi, omhepo iyapuki oya kulukila muava aveshe [vehe fi Ovajuda] va pwilikina eendjovo odo. Ndele ovaitaveli vometanda ava va li va enda pamwe naPetrus, ova kumwa, oshali yomhepo iyapuki eshi ya tililwa nomovapaani yo.’ (Oil. 10:44, 45) Kungaho, ovaitaveli vomoiwana imwe ovo inava pita etanda navo ova li tava dulu okuninga oilyo yoshiwana shipe shaIsrael shopamhepo.

‘OKWA LIKOLELA OSHIWANA EDINA LAYE’

6, 7. Omeenghedi dilipi oilyo yoshiwana shipe ya li i na okuulika kutya oi li ‘oshiwana osho Jehova a likolela edina laye,’ noye shi ninga fiyo oposhitwa shilipi?

6 Pokwoongala kwolutuwiliki lOvakriste vomefelemudo lotete oko kwa li kwa ningwa mo 49 O.P., omuhongwa Jakob okwa ti: “Simeon [Petrus] okwa hepaulula, Kalunga nhumbi a ninga eshi a hovela okulikolela edina laye mwene oshiwana movapaani.” (Oil. 15:14) Oshiwana osho shipe sha humbata edina laJehova osha li sha kwatela mo Ovajuda novaitaveli vomoiwana imwe. (Rom. 11:25, 26a) Lwanima, Petrus okwe ke va shangela ta ti: “Onye ava kamwa li oshiwana nale, ndelenee paife mwa ninga oshiwana shaKalunga.” Petrus okwa tumbula oshinakuwanifwa shavo eshi a ti: “Nye epata la hoololwa nongudu youpristeri pauhamba noshiwana shiyapuki novana vaye mwene, mu hepaulule oilonga ya fimana yaau e mu ifana mo momulaulu, mu ye mouyelele waye tau kumifa.” (1 Pet. 2:9, 10) Ova li ve na okutumbalekifa oo ve lile po nokushiivifa edina laye moipafi. Ova li yo ve na okukala eendombwedi diladi daJehova, Omunamapangelo weshito alishe.

7 Ngaashi Israel shopambelela, Jehova okwa ti kutya oilyo yaIsrael shopamhepo oi li “oshiwana eshi nde limela, tashi ka vilikila ehambelelo lange.” (Jes. 43:21) Ovakriste ovo vopefimbo lonale ova li va nyaneka pomutenya oikalunga oyo ya li hai longelwa pefimbo po, eshi va udifa nouladi kutya Jehova oye Kalunga kashili. (1 Tes. 1:9) Ova li va yandja oundombwedi kombinga yaKalunga naJesus “muJerusalem nomuJudea ashishe nomuSamaria nofiyo okominghulo dounyuni.” — Oil. 1:8; Kol. 1:23.

8. Elondwelo lilipi omuyapostoli Paulus a li a pa oshiwana shaKalunga mefelemudo lotete?

8 Omuyapostoli Paulus okwa li oshilyo shiladi ‘shoshiwana osho Jehova a likolela edina laye’ mefelemudo lotete. Pomhito imwe eshi Paulus a li ofika moipafi yovafilosofi ovapaani, okwa li a popila nouladi ounamapangelo waJehova, a ti, “Kalunga tuu ou [a] shita ounyuni noinima aishe i li mo, Oye Omwene weulu nowedu.” (Oil. 17:18, 23-25) Pefimbo lolweendo laye loutumwa olutitatu, Paulus okwa li a londwela oilyo yoshiwana osho sha likolelwa edina laKalunga a ti: “Ondi [shi shii kutya], ngenge nda dja po, omambungu haa lyana otae uya ndee taa pumine mokati keni, nao kae na nande onghenda noshiunda. Heeno, munye tamu di yo ovalumenhu tava popi oinima inai yuka, ve lishilile ovalongwa.” (Oil. 20:29, 30) Oushunimonima oo wa xunganekwa owe ke limonikila mo pexulilo lefelemudo lotete. — 1 Joh. 2:18, 19.

9. Oshike sha li sha ningwa po konima yefyo lovayapostoli shi na sha ‘noshiwana osho Jehova a likolela edina laye’?

9 Konima yefyo lovayapostoli, oushunimonima owa li wa hovela nowa etifa po eengeleka daavo tave liti Ovakriste. Ovakriste ovo ovashunimonima ova ulika kutya kave fi ‘oshiwana sha likolelwa edina laJehova’ molwaashi ova dima mo nokuli nedina laye momatoloko avo mahapu Ombibeli. Ova tambula ko eenghedindjikilile doshipaani nova shekifa Kalunga okupitila momahongo avo ehe li pamishangwa, moita oyo tava ti oiyapuki nosho yo melihumbato lavo inali koshoka. Onghee hano, oule womafelemido, kombada yedu Jehova okwa kala ashike e na ko ovalongeli vaye ovadiinini vanini, ndele kava li va unganekwa ve li ‘oshiwana e shi likolela edina laye.’

OKUDALULULWA KWOSHIWANA SHAKALUNGA

10, 11. (a) Jesus okwa xunganeka shike mefaneko laye loilya neu? (b) Ongahelipi efaneko laJesus la ka wanifwa mo 1914, noshidjemo osha li shike?

10 Jesus okwa longifa efaneko loilya neu eshi a xunganeka omilaulu dopamhepo odo da li tadi ka etifwa koushunimonima. Okwa ti kutya “fimbo ovanhu va kofa,” Ondiaboli otai ka kuna eu mepya omo Omona womunhu a kuna ombuto yoilya. Eu noilya oya li tai ka kulila mumwe fiyo ‘opefimbo lexulilo lounyuni.’ Jesus okwa yelifa kutya “ombuto iwa” otai faneke “ovanhu vouhamba,” ile tu tye ovana vOuhamba, nonokutya “eu” otali faneke “ovanhu vomunawii.” Pefimbo lexulilo, Omona womunhu ota ka tuma ‘ovateyi’ vaye, ovaengeli, va yoolole mo oilya meu. Ovana vOuhamba ova li tava ka ongelwa. (Mat. 13:24-30, 36-43) Ndele mbela ongahelipi osho sha li sha ningwa, nosha kuma ngahelipi okukala kwaJehova e na oshiwana kombada yedu?

11 ‘Efimbo lexulilo lounyuni’ ola tameka mo 1914. Pefimbo loita oyo ya li ya hovela momudo oo, Ovakriste ovavaekwa omayovi manini, “[ovana, NW] vouhamba,” ova li ve li moukwatwa wopamhepo waBabilon Shinene. Mo 1919, Jehova okwa li e va mangulula, nosha li shi liwetikile kutya ova yooloka ko filufilu ‘keu,’ ile ovo have liti Ovakriste. Okwa ongela “ovana vouhamba” va ninge oshiwana sha unganekwa, naasho osha li ewanifo lexunganeko olo li li muJesaja, tali ti: “Oshilongo otashi dalwa tuu mefiku limwe alike? Ile oshiwana otashi dalwa tuu shimwe? Osheshi Sion okwa dala ounona pefimbo tuu olo a fetwa.” (Jes. 66:8) Sion, ehangano laJehova loishitwa yopamhepo, okwa dala ovana ovavaekwa nomhepo noku va unganeka va ninge oshiwana.

12. Ovavaekwa ova ulika ngahelipi kutya kunena ovo ve li ‘oshiwana osho Jehova a likolela edina laye’?

12 Ngaashi ashike Ovakriste vonale, “ovana vouhamba” ovavaekwa ova li ve na okukala eendombwedi daJehova. (Lesha Jesaja 43:1, 10, 11.) Kungaho, ova li ve na okukala va yooloka ko kovanhu vakwao okupitila melihumbato lavo lopaKriste nomoilonga yavo yokuudifa “evangeli eli louhamba . . . li ningile oiwana aishe ondombwedi.” (Mat. 24:14; Fil. 2:15) Monghedi ya tya ngaho, ova dula okukwafela ovanhu omamiliyona va kale ovayuki koshipala shaJehova. — Lesha Daniel 12:3.

“OFYE TWA HALA OKWEENDA PAMWE NANYE”

13, 14. Ovo vehe fi oshitukulwa shaIsrael shopamhepo ove na okuninga shike opo va longele Jehova monghedi oyo ta hokwa, nongahelipi osho sha li sha xunganekwa mOmbibeli?

13 Moshitukulwa sha tetekela, otwa mona kutya muIsrael shonale, ovanailongo ova li va pitikwa va longele Jehova, ashike ova li ve na okukala hava endafana noshiwana osho Jehova a ninga ehangano nasho. (1 Eeh. 8:41-43) Sha faafana kunena, ovo vehe fi oilyo yaIsrael shopamhepo ove na okweendafana noshiwana shaJehova, “ovana vouhamba,” sha hala okutya, Eendombwedi daJehova odo di li ovavaekwa.

14 Okumboboloka kwovanhu vahapu ve uye va longele Jehova pamwe noshiwana shaye pefimbo eli lexulilo okwa li kwa xunganekwa kovaprofeti vavali vonale. Jesaja okwa ti: “Noiwana ihapu oko tai ka ya, ndee tai ti: Ileni tu ka londeni komhunda yOmwene, okongulu yaKalunga kaJakob, opo e tu longe eendjila daye, fye tu shiive okweenda momalila aye. Osheshi muSion otamu di omhango nomuJerusalem otamu di ondjovo yOmwene.” (Jes. 2:2, 3) Sha faafana, omuprofeti Sakaria okwa xunganeka kutya “oiwana ihapu noiwana yovapaani i neenghono tai ke uya okukonga Omwene womatanga ovakwaita muJerusalem, nokwiindila onghenda koshipala shOmwene.” Oiwana oyo okwe i popya i li “ovalumenhu omulongo vomomalaka aeshe oiwana” ovo va li tava ka kwata pafaneko koshikutu shaIsrael shopamhepo, tava ti: “Ofye twa hala okweenda pamwe nanye, osheshi ofye twa uda, nokutya Kalunga e li pamwe nanye.” — Sak. 8:20-23.

15. “Eedi” dimwe ohadi longo pamwe naIsrael shopamhepo oshilonga shilipi?

15 “Eedi” dimwe ohadi ‘ende pamwe’ ile tu tye, ohandi longo pamwe naIsrael shopamhepo moilonga yokuudifa onghundana iwa yOuhamba. (Mark. 13:10) Oda ninga oshitukulwa shoshiwana shaKalunga, ‘[oufita, NW] umwe’ novavaekwa oo tau wilikwa ‘komufita muwa,’ Kristus Jesus. — Lesha Johannes 10:14-16.

KONGA EAMENO MOSHIWANA SHAJEHOVA

16. Ongahelipi Jehova ta ka etifa oshitukulwa shaxuuninwa ‘shoudjuu munene’?

16 Shimha Babilon Shinene sha hanaunwa po, oshiwana shaJehova otashi ka ponokelwa, nopefimbo opo otwa pumbwa okukala meameno olo Jehova ta ka longekidila oshiwana shaye. Molwaashi eponokelo olo otali ka kala ehovelo loshitukulwa shaxuuninwa ‘shoudjuu munene,’ Jehova oye ta ka unganeka nokutokola efimbo opo oshiningwanima osho tashi ka ningwa. (Mat. 24:21; Hes. 38:2-4) Pefimbo opo, Gog ota ka ponokela “ovanhu va ongelwa [okudja] moiwana,” sha hala okutya, oshiwana shaJehova. (Hes. 38:10-12) Eponokelo olo otali ka ulika kutya efimbo laJehova lokukatukila onghatu Gog nongudu yaye ola fika. Jehova ota ka tumbalekifa ounamapangelo waye nokuyapulifa edina laye, molwaashi okwa ti: “Ohandi ke liholola . . . moipafi yoiwana ihapu. Ndee vo otava ka shiiva nokutya, Aame Omwene.” — Hes. 38:18-23.

Pefimbo ‘loudjuu munene’ otwa pumbwa okukala hatu endafana alushe neongalo letu (Tala okatendo 16-18)

17, 18. (a) Eshi oshiwana shaJehova tashi ka ponokelwa kuGog, otashi ka pewa omalombwelo elipi? (b) Ngeenge otwa hala Jehova e ke tu amene, oshike tu na okuninga?

17 Shimha Gog a hovele okuhomona, Jehova ota ka lombwela ovapiya vaye ta ti: “Hano oove, oshiwana shange, liidilila monduda yoye, u ka hondame okafimbo kanini, fimbo oupyuhandu tau pitilile po.” (Jes. 26:20) Pefimbo olo la fimanenena, Jehova ote ke tu pa omalombwelo taa xupifa eemwenyo, noutumbulilo “monduda yoye” otashi dulika tau ulike komaongalo etu.

18 Onghee hano, ngeenge otwa hala okumona ouwa meameno laJehova pefimbo loudjuu munene, otu na okudidilika kutya Jehova oku na oshiwana shaye kombada yedu, sha unganekwa momaongalo. Otu na okutwikila oku mu longela pamwe nasho nokukala hatu endafana alushe neongalo letu. Nomutima wetu aushe, natu hepaululeni ngaashi omupsalme oo a ti: “Exupifo oli li mOmwene. Enangeko noupuna loye nali kale kombada yoshiwana shoye.” — Eps. 3:9.