Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

“Ɛnɛ Bɛle Nyamenle Menli”

“Ɛnɛ Bɛle Nyamenle Menli”

“Mekɛ bie ɛnee bɛnzɔho menli bɔbɔ, na ɛnɛ bɛle Nyamenle menli.”1 PITA 2:10.

1, 2. Nzenzaleɛ boni a Gyihova yɛle ye wɔ ɛvolɛ 33 Pɛntekɔso kenle ne a? Nwane mɔ a rayɛle Gyihova maanle fofolɛ ne anu amra a? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

WƆ ƐVOLƐ 33 Pɛntekɔso kenle ne, Gyihova yɛle nzenzaleɛ titile bie. Ɔbɔle maanle fofolɛ mɔɔ bɛfɛlɛ ye ‘Nyamenle Yizilayɛ,’ anzɛɛ sunsum nu Yizilayɛ la. (Galeehyeama 6:16) Gyihova luale ye sunsum nwuanzanwuanza ne azo a ɔkpale maanle ɛhye anu amra a. Pɔɔlo hɛlɛle kɛ ɔngyia kɛ bɛkɛyɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛwɔ maanle ɛhye anu la mrenya nu nzonlɛ kɛ Ebileham abozoamra ne mɔ la. Emomu, sunsum ne yɛ bɛ “ahonle nu mrenyanu nzonlɛ.”Wulomuma 2:29.

2 Menli mɔɔ bɛlumuale bɛkpale bɛ kɛ Nyamenle maanle fofolɛ ɛhye anu amra la a le ɛzoanvolɛma ne nee Kelaese ɛdoavolɛma mɔɔ bɛbo ɛya ko mɔɔ bɛyiale nu wɔ Gyɛlusalɛma ɛbolɔnsam bie azo la. (Gyima ne 1:12-15) Nyamenle wolale ye sunsum ne guale bɛ nwo zo ɔmanle bɛyɛle Nyamenle amra. (Wulomuma 8:15, 16; 2 Kɔlentema 1:21) Ɛhye hilele kɛ Gyihova ɛlie Kelaese afɔle ne ɛdo nu na yeva ngyekyeleɛ fofolɛ ne yezie Mɛla ngyekyeleɛ ne agyakɛ anu. (Luku 22:20; bɛgenga Hibuluma 9:15.) Ɛdoavolɛma ɛhye mɔ mɔɔ bɛkpokpa bɛ la rayɛle Gyihova maanle fofolɛ, anzɛɛ ye menli. Sunsum ne manle bɛhanle aneɛ ngakyile  na bɛhilehilele “ninyɛne mgbole mɔɔ Nyamenle ɛyɛ la.”Gyima ne 2:1-11.

NYAMENLE MENLI FOFOLƐ NE

3-5. (a) Duzu a Pita hanle hilele Dwuuma wɔ Pɛntekɔso kenle ne a? (b) Kɛzi maanle fofolɛ ɛhye bɔle ɔ bo yɛle kpole ɛ?

3 Gyihova luale ɛzoanvolɛ Pita anwo zo ɔvɛlɛle Dwuuma nee menli mɔɔ bɛhakyi bɛ nwo Dwuuma la ɔmanle bɛrayɛle Ye maanle fofolɛ, Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ asafo ne anu amra. Wɔ Pɛntekɔso kenle ne, Pita vale akɛnrasesebɛ zele Dwuuma kɛ bɛdabɛ a bɛhunle Gyisɛse a, na ɔwɔ kɛ bɛdie ye bɛdi kɛ “Awulae nee Mɛzaya.” Mekɛ mɔɔ menli ne bizale kɛ duzu a bɛyɛ la Pita zele bɛ kɛ: “Bɛnlu bɛ nwo na bɛgyakyi ɛtane ɛyɛlɛ, na bɛmaa bɛzɔne bɛ wɔ Gyisɛse Kelaese duma nu, amaa bɛava bɛ ɛtane bɛahyɛ bɛ na bɛanyia Nyamenle ahyɛlɛdeɛ ne, mɔɔ le Sunsum Nwuanzanwuanza ne.” (Gyima ne 2:22, 23, 36-38) Kenle zɔhane menli kɛyɛ 3,000 rabokale maanle fofolɛ ne, sunsum nu Yizilayɛma ne anwo. (Gyima ne 2:41) Ɛhye anzi, ɛzoanvolɛma ne vale mɔdenlebɔlɛ hanle edwɛkɛ ne na menli dɔɔnwo liele nɔhalɛ ne lile. (Gyima ne 6:7) Maanle fofolɛ ne yɛle kpole.

4 Nzinlii, Gyisɛse ɛdoavolɛ ne mɔ bɔle ɔ bo hanle edwɛkɛ ne hilele Samɛleama. Bɛ nuhua dɔɔnwo liele nɔhalɛ ne lile na bɛmanle bɛzɔnenle bɛ noko bɛannyia sunsum nwuanzanwuanza ne. Neazo eku ne mɔɔ ɛnee wɔ Gyɛlusalɛm la zoanle Pita nee Dwɔn manle bɛhɔkpɔlale mediema fofolɛ ɛhye mɔ wɔ Samɛlea. Ɛzoanvolɛma nwiɔ ɛhye mɔ vale bɛ sa guale bɛ nwo zo, “na  bɛnyianle Sunsum Nwuanzanwuanza.” (Gyima ne 8:5, 6, 14-17) Wɔ adenle ɛhye azo bɛkpokpale Samɛleama ɛhye mɔ na bɛrabokale sunsum nu Yizilayɛma ne anwo.

Pita hanle edwɛkɛ ne hilele Kɔnileɛse nee ye mbusuafoɔ nee ɔ gɔnwo mɔ (Nea ɛdendɛkpunli 5)

5 Wɔ ɛvolɛ 36 ne anu, Nyamenle luale Pita anwo zo ɔvɛlɛle menli ekpunli fofolɛ ɔmanle bɛrabokale sunsum nu Yizilayɛ, maanle fofolɛ ne anwo. Ɛhye zile wɔ mekɛ mɔɔ Pita hanle edwɛkɛ ne hilele Wulomu sogya kpanyinli Kɔnileɛse, ye mbusuafoɔ nee ɔ gɔnwo mɔ la. (Gyima ne 10:22, 24, 34, 35) Baebolo ne ka kɛ mekɛ mɔɔ ɛnee Pita ɛlɛtendɛ la, bɛdabɛ mɔɔ bɛnle Dwuuma mɔɔ ɛnee bɛlɛtie ye la nyianle sunsum ne. “Ɛhye yɛle Dwuuma mɔɔ ɛlie Edwɛkpa ne ɛli na bɛ nee Pita vi Dwɔpa rale la azibɛnwo kpole kɛ Nyamenle Sunsum Nwuanzanwuanza ahyɛlɛdeɛ ne ɛra menli mɔɔ ɛnle Dwuuma la noko anwo zo a.” (Gyima ne 10:44, 45) Ɔvi mekɛ zɔhane menli mɔɔ ɛnle Dwuuma na bɛtɛyɛle bɛ mrenya nu nzonlɛ la ɛnyia adenle ɛraboka sunsum nu Yizilayɛma ne anwo.

‘ƆYELE MENLI ƆMANLE YE DUMA NE’

6, 7. Kɛ menli mɔɔ Gyihova ɛye bɛ ɛmaa ye duma la, duzu a maanle fofolɛ ne anu amra yɛ a?

6 Wɔ neazo eku ne ayia bie mɔɔ bɛyɛle ye wɔ ɛvolɛ 49 ne anu la abo, ɛdoavolɛ Gyemise hanle kɛ: ‘Saemɔn Pita ɛha ɛhile nu kɛkala kɛ ɔzile ɔyɛle mɔɔ Nyamenle anye hɔle bɛdabɛ mɔɔ bɛnle Dwuuma la anwo zo na ɔyele menli wɔ bɛ avinli ɔmanle ye duma ne la.’ (Gyima ne 15:14) Menli fofolɛ ɛhye mɔ mɔɔ ‘ɔyele bɛ ɔmanle ye duma ne’ la a le Keleseɛnema mɔɔ bie mɔ le Dwuuma na bie mɔ noko ɛnle Dwuuma mɔɔ Nyamenle ɛyɛ bɛ maanle la. (Wulomuma 11:25, 26a) Nzinlii, Pita hɛlɛle: “Mekɛ bie ɛnee bɛnzɔho menli bɔbɔ, na ɛnɛ bɛle Nyamenle menli.” Pita hilehilele deɛmɔti Nyamenle kpale maanle fofolɛ ɛhye la anu kɛ: “Bɛmɛ a bɛle menli mɔɔ Nyamenle ɛkpa nu ɛye bɛ a. [Alehelɛ ɛsɔfoma], maanle nwuanzanwuanza, Nyamenle ɔdaye ye menli mɔɔ yeboɔboa yekpondɛ bɛ bo zo na yevɛlɛ bɛ kɛ bɛvi awozinli nu bɛrɛla ye wienyi ne anu na bɛbɔ ye nwanwane gyima ne nolo a.” (1 Pita 2:9, 10) Ɔwɔ kɛ bɛfa akɛnrasesebɛ bɛdi Gyihova anwo daselɛ na bɛka ye bagua nu kɛ ɔle Tumivolɛ Bedevinli.

7 Kɛkala, Gyihova ɛlɛfa maanle fofolɛ ɛhye, sunsum nu Yizilayɛ ne yeali gyima, yemɔti ɔbahola yeavɛlɛ bɛ kɛ me ‘menli ne mɔɔ mebɔ bɛ memaa me nwo amaa bɛaye me ayɛlɛ.’ (Ayezaya 43:21) Bɛfa akɛnrasesebɛ bɛka bɛkile menli kɛ Gyihova a le nɔhalɛ Nyamenle kokye ne a, na nyamenle mɔɔ ɛha la kɔsɔɔti le adalɛ. (1 Tɛsalonaekama 1:9) Ɛnee bɛbali Gyihova nee Gyisɛse anwo daselɛ wɔ “Gyɛlusalɛm, nee Dwudiya amuala nee Samɛlea bɛahɔdwu aleɛabo ɛleka biala.”Gyima ne 1:8; Kɔlɔsaema 1:23.

Gyihova alasevolɛ mɔɔ bɛkpokpa bɛ la le “Belemgbunlililɛ ne anu amra,” bɛle kɛ ɛvoya mɔɔ lumua la anu Keleseɛnema ne

8. Kɔkɔ boni a ɛzoanvolɛ Pɔɔlo bɔle Nyamenle menli ne wɔ ɛvoya ne mɔɔ lumua la anu a?

8 Pɔɔlo vale akɛnrasesebɛ lile Gyihova anwo daselɛ na ɔhanle kɛ ɔle nɔhalɛ Nyamenle kokye ɔhilele awozonle ɛzonlenlɛma bɔbɔ. Ɔ nee bɛ zuzule nwo kɛ Gyihova “mɔɔ bɔle ewiade nee mɔɔ wɔ nuhua la amuala la” le “anwuma nee aze Awulae.” (Gyima ne 17:18, 23-25) Eza Pɔɔlo bɔle asafo ne kɔkɔ kɛ: “Meze kɛ saa mekɔ a, bɛdi anwo ɛzulolɛ baragua mboane ne mɔ avinli, na bɛnrɛze bɛ anwunvɔne fee. Mekɛ bara mɔɔ menli vi bɛ avinli badwazo araha edwɛkɛ adalɛ ahwe diedima ne bie mɔ ahɔli bɛ nzi a.” (Gyima ne 20:29, 30) Ɛvoya ne  mɔɔ lumua la kahɔ ye awieleɛ la, ɛnee kpɔkyevolɛma dɔɔnwo ɛra.1 Dwɔn 2:18, 19.

9. Mɔɔ ɛzoanvolɛ ne mɔ wule la, duzu a dole Nyamenle menli ne a?

9 Mɔɔ ɛzoanvolɛ ne mɔ wule la, kpɔkyevolɛma dɛlɛle wɔ asafo ne kɔsɔɔti anu na bɛtetele asɔne dɔɔnwo wɔ Keleseɛnemaanle ne anu. Kɛ anrɛɛ Gyihova duma ne bala bɛ nwo zo la, adalɛ Keleseɛnema ɛhye mɔ ɛye Nyamenle duma ne ɛvi Baebolo ngilebɛbo dɔɔnwo anu. Eza bɛgua Nyamenle duma ne anwo evinli wɔ ndenle gyɛne zo. Bɛdi awozonle ɛzonlenlɛ maandeɛ nzi yɛɛ bɛkilehile edwɛkɛ mɔɔ ɛnle Baebolo ne anu la. Bɛho konle mɔɔ bɛse ɔle nwuanzanwuanza la na bɛha kɛ bɛlɛko bɛamaa Nyamenle. Bɛkpɔlɔ yɛɛ bɛ ɛbɛla ɛzɛkye. Ɛvoya dɔɔnwo pɛle nu ɔvi mekɛ mɔɔ kpɔkyevolɛma bɔle ɔ bo la, na ɛnee nɔhavoma ekyi bie a wɔ azɛlɛ ye azo mɔɔ bɛlɛsonle Gyihova a, na ɛnee ahyehyɛdeɛ biala ɛnle ɛkɛ mɔɔ Gyihova ‘ɛye ye ɛmaa ye duma ne a.’

NYAMENLE MENLI MƆƆ BƐWO BƐ FOFOLƐ

10, 11. (a) Duzu a Gyisɛse hanle ye wɔ “abɛlɛ” ne nee “ndile” ne anwo a? (b) Kɛzi Gyisɛse ɛrɛlɛ ne rale nu wɔ 1914 anzi ɛ?

10 Gyisɛse luale ye ɛrɛlɛ ne mɔɔ fane abɛlɛ ne nee ndile ne anwo la azo ɔhanle kɛ ɔlua kpɔkyevolɛma ati ɔbayɛ se kɛ bɛbanwu nɔhalɛ ɛzonlenlɛ. Ɔhanle kɛ “mɔɔ ɛnee menli ɛdeda la,” Abɔnsam hɔluale ndile wɔ ɛya ne mɔɔ sonla Ra ne ɛlua abɛlɛ wɔ nu la anu. Abɛlɛ ne nee ndile ne babɔ nu anyi yeahɔkpula “ewiade awieleɛ” ne. Ɔhilehilele nu kɛ “ma kpalɛ ne” gyi ɛkɛ maa “Belemgbunlililɛ ne anu amra” yɛɛ “ndile ne” gyi ɛkɛ maa “Amumuyɛnli ne amra.” Wɔ awieleɛ mekɛ ne anu, sonla Ra ne bazoa anwumabɔvolɛma yeamaa bɛaye ndile ne bɛavi abɛlɛ ne anwo. Akee anwumabɔvolɛ ne mɔ baboɔboa Belemgbunlililɛ ne amra ne mɔ anloa. (Mateyu 13:24-30, 36-43) Kɛzi ɛhye bara nu ɛ? Kɛzi ɔbamaa Nyamenle anyia ahyehyɛdeɛ wɔ azɛlɛ ye azo mɔɔ ye azonvolɛ wɔ nu ɛ?

11 “Ewiade awieleɛ” ne bɔle ɔ bo ɛvolɛ 1914. Mekɛ zɔhane, ɛnee Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la ekyi bie ala a wɔ azɛlɛ ye azo a. Mekɛ mɔɔ konle ne bɔle ɔ bo wɔ ɛvolɛ zɔhane anu la, ɛnee “Belemgbunlililɛ ne anu amra” tɛbɔ nlɔnu nu wɔ Babelɔn Kpole ne anu. Noko wɔ ɛvolɛ 1919, Gyihova yele bɛ na ɔmanle bɛnwunle ngakyile mɔɔ wɔ nɔhalɛ Keleseɛnema nee adalɛ Keleseɛnema avinli la. Ɔboɔboale “Belemgbunlililɛ ne anu amra” anloa na ɔyɛle bɛ ahyehyɛdeɛ kɛmɔ ɛnee Ayezaya ɛha la: “Asoo bɛkyekye maanle kenle kokye? Asoo bɛfa mekɛ ekyi bie [bɛsiezie] maanle. Ɔluakɛ mɔɔ Zayɔn ako hanle ye ala la yɛɛ  ɔwole ɔ mra mrenya ne mɔ a.” (Ayezaya 66:8) Wɔ ɛke, ɛnee Gyihova ahyehyɛdeɛ ne mɔɔ anwumabɔvolɛma a wɔ nu la a le Zayɔn ne a. Zayɔn ‘wole’ wɔ mekɛ mɔɔ menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la bɔle bɛ gyima bo wɔ azɛlɛ ye azo la.

12. Adenle boni azo a Gyihova ɛye bɛdabɛ mɔɔ bɛkpokpa bɛ la yemaa ye duma ne ɛ?

12 Ɛnɛ, Gyihova alasevolɛ mɔɔ bɛkpokpa bɛ la le “Belemgbunlililɛ ne anu amra,” bɛle kɛ ɛvoya mɔɔ lumua la anu Keleseɛnema ne. (Bɛgenga Ayezaya 43:1, 10, 11.) Ɔlua ɛbɛla kpalɛ mɔɔ bɛbɔ nee Belemgbunlililɛ edwɛkpa ne mɔɔ bɛbɔ ye nolo “amaa yeayɛ daselɛlilɛ yeamaa aleɛabo amra” la ati, bɛle ngakyile. (Mateyu 24:14; Felepaema 2:15) Wɔ adenle ɛhye azo, bɛboa menli dɔɔnwo bɛmaa bɛ nee Gyihova nyia agɔnwolɛvalɛ kpalɛ.Bɛgenga Daneɛle 12:3.

“MAA YƐ NEE WƆ ƐHƆ”

13, 14. Duzu a ɔwɔ kɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛtɛkpokpale bɛ la yɛ na Gyihova alie bɛ ɛzonlenlɛ ado nu a? Kɛzi bɛhanle ɛhye bɛdole ɛkɛ wɔ Baebolo ne anu ɛ?

13 Yɛnwunle ye wɔ edwɛkɛ ne mɔɔ li ɛhye anyunlu la anu kɛ wɔ tete ne Gyihova liele bɛdabɛ mɔɔ bɛnle Yizilayɛma la ɛzonlenlɛ dole nu wɔ mekɛ mɔɔ bɛ nee ye menli ne bɔle nu zonlenle la. (1 Arelemgbunli 8:41-43) Ɛnɛ, ɔwɔ kɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛtɛkpokpale bɛ la nee Gyihova Alasevolɛ mɔɔ bɛkpokpa bɛ la bɔ nu sonle.

14 Ngapezoma hanle ye wɔ tete ne kɛ menli dɔɔnwo nee Gyihova menli bazonle wɔ awieleɛ mekɛ ɛhye anu. Ayezaya hanle dole ɛkɛ ne kɛ: “Menli dɔɔnwo bara ɛkɛ na bɛaha kɛ, ‘Bɛrɛla, bɛmaa yɛhɔ [Gyihova] Boka ne azo, yɛhɔ Gyekɔbo Nyamenle ne Sua nu, amaa yeahilehile yɛ ye ndenle ne mɔ, na yɛalua ye ndenle ne mɔ anu.’ Ɔluakɛ mɛla ne vi Zayɔn a bara a, yɛɛ Nyamenle edwɛkɛ ne vi Gyɛlusalɛm a bara a.” (Ayezaya 2:2, 3) Zɛkalaya hanle kɛ: “Maanle maanle mɔɔ anwo yɛ se nee menli ngakyile ngakyile barakpondɛ Tumivolɛ [Gyihova] abo zo bɛazonle ye wɔ Gyɛlusalɛm, na bɛazɛlɛ ye moalɛ.” Menli ekpunli ɛhye mɔ “vi maanle maanle ne mɔ nee aneɛ ngakyile ne mɔ anu.” Bɛ nee sunsum nu Yizilayɛma bɛazonle Nyamenle na bɛaha kɛ: “Maa yɛ nee wɔ ɛhɔ, ɔluakɛ yɛde kɛ Nyamenle nee bɛ lua.”Zɛkalaya 8:20-23.

15. ‘Mboane gyɛne ne’ nee sunsum nu Yizilayɛma ‘kɔ’ wɔ adenle boni azo?

15 ‘Mboane gyɛne ne’ nee sunsum nu Yizilayɛma ‘kɔ’ ɔluakɛ bɛbɔ nu bɛbɔ Belemgbunlililɛ edwɛkpa ne nolo. (Maake 13:10) Bɛbaboka Nyamenle menli ne anwo. Bɛ nee menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la bɔ nu yɛ “mboane ekpunli ko” wɔ “mboaneneavolɛ kpalɛ,” Kelaese Gyisɛse abo.Bɛgenga Dwɔn 10:14-16.

NYIA BANEBƆLƐ WƆ GYIHOVA MENLI AVINLI

16. Duzu a Gyihova bayɛ na Amagɛdɔn ne ara a?

16 Saa bɛsɛkye Babelɔn Kpole ne a, bɛbateta Nyamenle menli. Yɛbahyia Gyihova banebɔlɛ na yɛanyia yɛ ti. Wɔ Gyihova mekɛ nu, ɔbamaa menli ayɛ ninyɛne bie mɔ wɔ azɛlɛ ye azo,  yemɔti bɛbateta ye menli ne. Ɛhye a bava “anwongyelelɛ” kpole ne foa mɔɔ li awieleɛ, Amagɛdɔn ne ara a. (Mateyu 24:21; Yizikeɛle 38:2-4) Yemɔti, Gɔɔgo bateta menli mɔɔ bɛboɔboa bɛ nloa bɛvi “maanle maanle ne” anu la. (Yizikeɛle 38:10-12) Saa ɛhye si a, Gyihova bava ɔ nwo alie nu ndɛndɛ yealie ye menli na ɔ nee Gɔɔgo nee ye ɛlɔne ne aho. Gyihova bala ye tumililɛ ne ali na yeade ye duma nwo. Ɔka kɛ: “Zɛhae yɛɛ mebahile me kpoleyɛlɛ nee me nwuanzanwuanzayɛlɛ na meaye me nwo meahile bɛ wɔ maanle maanle anyunlu a. Na akee bɛanwu kɛ medame a mele [Gyihova] a.”Yizikeɛle 38:18-23.

Ɔwɔ kɛ yɛbeta yɛ asafo ne anwo wɔ “anwongyelelɛ” kpole ne anu (Nea ɛdendɛkpunli 16-18)

17, 18.(a) Saa Gɔɔgo teta Gyihova menli a, adehilelɛ boni a Gyihova bava amaa a? (b) Saa yɛkpondɛ kɛ Gyihova bɔ yɛ nwo bane a, duzu a ɔwɔ kɛ yɛyɛ a?

17 Saa Gɔɔgo bɔ ɔ bo teta Gyihova menli a, Gyihova baze bɛ kɛ: “Me menli, bɛrɛla, bɛwolo bɛ azua ne mɔ anu na bɛtoto bɛ nwo nlenkɛ nu. Bɛvea bɛ nwo ekyii kɔkpula kɛ ɛya ne kɛdwo la.” (Ayezaya 26:20) Wɔ zɔhane mekɛ ne, Gyihova bamaa yɛ adehilelɛ mɔɔ ɔbalua zo yeabɔ yɛ nwo bane la. Yɛ “azua ne mɔ anu” bayɛ yɛ asafo ne mɔ anu.

18 Saa yɛkulo kɛ bɛbɔ yɛ nwo bane wɔ anwongyelelɛ kpole ne anu a, ɔwɔ kɛ yɛdie yɛto nu kɛ Nyamenle lɛ ye menli wɔ azɛlɛ ye azo na yeboɔboa bɛ nloa wɔ asafo ne mɔ anu. Ɔwɔ kɛ yɛtwe yɛbikye Gyihova menli ne na yɛbeta asafo ne anwo. Kɛmɔ edwɛndovo ne yɛle la, ɔrɛla ye kɛ yɛbavi ahonle muala nu yɛaha kɛ: “Ngoanelielɛ vi [Gyihova]; wɔ nyilalɛ ɛha wɔ menli ne amuala.”Edwɛndolɛ 3:8.