Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Omapulo a dja kovaleshi

Omapulo a dja kovaleshi

Ovakulunhuongalo novayakuliongalo ohava nangekwa po ngahelipi meongalo keshe?

Mefelemudo lotete O.P., omuyapostoli Paulus okwa li a lombwela ovakulunhuongalo vomeongalo lomuEfeso ta ti: ‘Litaleni hano nye vene, nye mu pashukile oshiunda ashishe, omo mwa nangekwa komhepo iyapuki, eshi e mu ninga ovafita vokulifa eongalo laKalunga, e li lilikolela nohonde yOmona.’ (Oil. 20:28, yelekanifa no-NW.) Onghandangala ilipi omhepo iyapuki tai dana ngeenge tashi uya pokunangekwa po kwovakulunhuongalo novayakuliongalo kunena?

Shotete, omhepo iyapuki oyo ye linyengifa ovashangi vOmbibeli va shange oiteelelwa yovakulunhuongalo novayakuliongalo. Mu-1 Timoteus 3:1-7 omwa tumbulwa oiteelelwa ya yoolokafana 16 oyo ovo va hala okuninga ovakulunhuongalo ve na okuwanifa po. Oiteelelwa imwe vali otai hangwa momishangwa ngaashi Titus 1:5-9 naJakob 3:17, 18. Oiteelelwa oyo i na okuwanifwa po kwaavo va hala okuninga ovayakuliongalo oya tumbulwa mu-1 Timoteus 3:8-10, 12, 13. Oshitivali, ovo hava ningi omaetepopopilo naavo hava nangeke po ovamwatate ove na okwiilikana kondadalunde Jehova e va pe omhepo yaye i va wilike eshi tava konakona ngeenge omumwatate okwa wanifa po ngoo oiteelelwa yopamishangwa fiyo oposhitwa shonhumba ile hasho. Oshititatu, omumwatate oo ta nangekwa po oku na okukala ha ulike oiimati yomhepo iyapuki yaKalunga monghalamwenyo yaye. (Gal. 5:22, 23) Onghee hano, omhepo iyapuki yaKalunga otai dana onghandangala melongekido alishe li na sha nokunangekwa po.

Ndele mbela olyelye naanaa e na okunangeka po ovamwatate ovo? Nale, omaetepopopilo aeshe e na sha nokunangeka po ovakulunhuongalo novayakuliongalo okwa li haa tuminwa koshitaimbelewa. Ovamwatate vokoshitaimbelewa ovo va nangekwa po kOlutuwiliki ova li hava pulwa va talulule omaetepopopilo oo nokunangeka po ovo ve wete kutya ova wana shili. Opo nee, oshitaimbelewa ohashi shiivifile olutu lovakulunhuongalo. Ovakulunhuongalo ohava shiivifile ovalumenhu ovo opo va nangekwa po, noku va pula ngeenge ova hala nova wana okutambula ko oshinakuwanifwa osho. Xuuninwa, eongalo ohali shiivifilwa.

Ndele mbela ovamwatate ova li hava nangekwa po ngahelipi mefelemudo lotete? Omafimbo amwe, ovayapostoli ovo va li hava ungaunga nokunangekwa po kwonhumba kwokondadalunde, ngaashi eshi va li va nangeka po ovalumenhu va-7 va pashukile oshilonga shokutukulila ovafiyekadi oikulya efiku keshe. (Oil. 6:1-6) Ashike ovalumenhu ovo otashi dulika va hangwa nale ve li ovakulunhuongalo fimbo inava pewa oshinakuwanifwa osho sha wedwa po.

Nonande Omishangwa inadi yelifa kutya okunangekwa po keshe okwa li haku ningwa ngahelipi mefelemudo lotete, ope na omaumbangi oo taa ulike kutya okwa li haku ningwa ngahelipi. Omishangwa oda popya kutya eshi Paulus naBarnabas va li tava shuna keumbo eshi va manifa olweendo lavo lotete loutumwa, ‘ova hoololela [ile ova nangeka po] ovakulunhu meongalo keshe, mokwiilikana nomokulidilika eendja ove va yandja kOmwene ou ve mu itavela.’ (Oil. 14:23) Omido da ka landula ko, Paulus okwa li a shangela omweendi pamwe naye Titus, ta ti: ‘Onde ku fiya muKreta, u yukife, eshi ame nda fiya po inashi yukifwa, ove u nangeke moshilando keshe ovakulunhu, ngaashi ame nde shi ku lombwela.’ (Tit. 1:5) Sha faafana, Timoteus, oo a kala nokweenda pamwe lwoikando nomuyapostoli Paulus, naye okwa fa a li a pewa oshinakuwanifwa sha tya ngaho. (1 Tim. 5:22) Onghee hano, osha yela kutya ovapashukili ovaendi ovo va li hava nangeke po ovamwatate, ndele havayapostoli novakulunhu vomuJerusalem.

Li na oshinima osho momadiladilo, Olutuwiliki lEendombwedi daJehova ola ninga po omalunduluko e na sha nanghee ovakulunhuongalo novayakuliongalo ve na okunangekwa po. Okudja mu-1 Septemba 2014, okunangekwa po otaku kala haku ningwa ngaashi tashi landula: Omupashukilishikandjo keshe oku na okutalulula noukeka omaetepopopilo keshe oo a ningwa moshikandjo shaye. Eshi ta talele po omaongalo, ota ka kendabala okushiiva nawa ovo va popilwa, ta ka longa pamwe navo moukalele ngeenge otashi shiiva. Konima eshi omupashukilishikandjo a kundafana omaetepopopilo pamwe nolutu lovakulunhuongalo, oku na oshinakuwanifwa shokunangeka po ovakulunhuongalo novayakuliongalo momaongalo omoshikandjo shaye. Kungaho, elongekido olo otali ka ningwa pamushingo waalo lomefelemudo lotete.

Ovakulunhuongalo tava kundafana nomupashukilishikandjo oiteelelwa yopamishangwa oyo omumwatate a wanifa po (Malawi)

Oolyelye ve na okudana onghandangala melongekido olo? Alushe, “omupiya omudiinini nomunaendunge” oye unene e na oshinakuwanifwa shokupalula ovapiya. (Mat. 24:45-47) Osho osha kwatela mo okukonga Omishangwa kekwafo lomhepo iyapuki, opo a yandje ewiliko li na sha nokutula moilonga omafinamhango Ombibeli e na sha nanghee eongalo lomounyuni aushe li na okuunganekwa. Omupiya omudiinini oha nangeke po yo ovapashukilishikandjo noilyo yOkomitiye yOshitaimbelewa. Opo nee oshitaimbelewa keshe ohashi yandje ekwafo tali longo li na sha nanghee ewiliko olo la yandjwa kOlutuwiliki li na okutulwa moilonga. Olutu lovakulunhuongalo meongalo keshe oli na oshinakuwanifwa sha fimana shokukonakona noukeka li tale ngeenge ovamwatate ovo tava popile va nangekwe po meongalo laKalunga ova wanifa po oiteelelwa yopamishangwa. Omupashukilishikandjo keshe oku na oshinakuwanifwa sha kwata moiti shokukonakona noukeka omaetepopopilo oo a ningwa kovakulunhuongalo, te shi ningi pamwe neilikano, nopo nee ta nangeke po ovalumenhu ovo va wana.

Ngeenge otwa udu ko kutya okunangekwa po ohaku ningwa ngahelipi, ohatu ka uda ko nawa onghandangala oyo omhepo iyapuki tai dana melongekido olo. Osho otashi ke tu kwafela tu kale twe lineekela filufilu notwa fimaneka ovo va nangekwa po meongalo lopaKriste. — Heb. 13:7, 17.

Eendombwedi mbali odo da tumbulwa mEhololo etukulwa 11 odo oolyelye?

Ehololo 11:3 ola popya kombinga yeendombwedi mbali odo da li tadi ka xunganeka oule womafiku 1 260. Opo nee ehokololo ola twikila ko tali ti kutya oshilyani ‘otashi va te, ndee tashi va dipaa po.’ Ndele konima “yomafiku atatu netata,” eendombwedi odo mbali oda li tadi ka nyumunwa, naasho osha li tashi ka kumwifa aveshe ovo ve di mona. — Eh. 11:7, 11.

Eendombwedi odo mbali odo oolyelye? Ouyelele wa wedwa po u na sha nehokololo olo otau tu kwafele tu mone kutya odo oolyelye. Tete ehokololo ola popya kutya otadi fanekwa ‘komalumono avali noixwekelwashela ivali.’ (Eh. 11:4) Osho otashi tu dimbulukifa oshixwekelwashela nomiti mbali domalumono odo da popiwa mexunganeko laSakaria. Omiti odo mbali domalumono okwa tiwa kutya otadi faneke “ovavaekwa vavali,” sha hala kutya, omupangeli Serubabel nosho yo omupristeri omukulunhu Josua ve li “ofika koshipala shOmupangeli wedu alishe.” (Sak. 4:1-3, 14) Oshitivali, eendombwedi odo mbali okwa tiwa kutya otadi ningi omadidiliko ngaashi oo a li a ningwa kuMoses naElia. — Yelekanifa Ehololo 11:5, 6 naNumeri 16:1-7, 28-35 nosho yo 1 Eehamba 17:1; 18:41-45.

Mbela Ehololo nosho yo Sakaria ova popya shike sha faafana? Ehokololo keshe ola popya shi na sha novavaekwa vaKalunga ovo tava kwatele komesho pefimbo lidjuu leyeleko. Onghee hano, Ehololo etukulwa 11 ola li la wanifwa eshi ovamwatate ovavaekwa ovo va li tava kwatele komesho pefimbo lokudikwa po kwOuhamba waKalunga meulu mo 1914 va li va udifa va djala “eeshako” oule womido nhatu netata.

Pexulilo lokuudifa kwavo va djala eeshako, ovavaekwa ovo ova li va dipawa pafaneko eshi va li va tulwa modolongo oule wefimbo lixupi, tali fanekwa nomafiku atatu netata. Ovatondi voshiwana shaKalunga ova li ve wete kutya oilonga yEendombwedi oya xulifwa po, nosha li sha hafifa ovapataneki ovo neenghono. — Eh. 11:8-10.

Ndele ngaashi naanaa sha li sha xunganekwa, pexulilo lomafiku atatu netata opafaneko, eendombwedi mbali oda li da ninga vali omwenyo. Kakele kokumangululwa modolongo kwovavaekwa ovo, ovo va li va kanyatela oudiinini wavo ova li va pewa oufembanghenda we likalekelwa kuKalunga okupitila mOmwene wavo, Jesus Kristus. Mo 1919, ova li mokati kaavo va nangekwa po va longe ve li “omupiya omudiinini nomunaendunge” opo va file oshisho eemhumbwe dopamhepo doshiwana shaKalunga momafiku axuuninwa. — Mat. 24:45-47; Eh. 11:11, 12.

Shihokwifa, Ehololo 11:1, 2 ola kwatakanifa oiningwanima oyo nefimbo olo otembeli yopamhepo ya li i na okukonakonwa. Malakia etukulwa 3 okwa popya yo kombinga yokukonakonwa kwotembeli yopamhepo, oko kwa shikulwa kefimbo lekosholo. (Mal. 3:1-4) Mbela oilonga yokukonakona noyekosholo oya li tai ka kufa oule wefimbo li fike peni? Oya li ya hovela mo 1914 tai twaalele fiyo opehovelo lomudo 1919. Omukokomoko wefimbo olo owa kwatela mo omafiku 1 260 (eemwedi 42) nosho yo omafiku atatu netata opafaneko oo a popiwa mEhololo etukulwa 11.

Inatu hafa tuu eshi Jehova a ninga omalongekido e na sha noilonga yokukoshola pamhepo opo e ‘liyelifile oshiwana shaye mwene, shi diinine oilonga iwa’! (Tit. 2:14) Kakele kaasho, otwa pandula oshihopaenenwa osho sha tulwa po kovavaekwa ovadiinini ovo va li tava kwatele komesho pefimbo olo leyeleko nova longa ve li eendombwedi mbali dopafaneko. *