Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Bagolo le bahlanka ba bodiredi ba kgethwa bjang phuthegong e nngwe le e nngwe?

Lekgolong la pele la nywaga C.E., moapostola Paulo o ile a botša bagolo ba phuthegong ya kua Efeso gore: “Itlhokomeleng gomme le hlokomeleng le mohlape ka moka woo moya o mokgethwa o le beilego balebeledi gare ga ona, gore le diše phuthego ya Modimo yeo a e rekilego ka madi a Morwa wa gagwe.” (Dit. 20:28) Moya o mokgethwa o kgatha tema efe go kgethweng ga bagolo le bahlanka ba bodiredi lehono?

Sa pele, moya o mokgethwa o ile wa thuša bangwadi ba Beibele gore ba ngwale ditshwanelego tša bagolo le bahlanka ba bodiredi. Go 1 Timotheo 3:1-7 go lokeleditšwe ditshwanelego tša bagolo tše 16. Ditshwanelego tše dingwe di hwetšagala mangwalong a go swana le Tito 1:5-9 le Jakobo 3:17, 18. Ditshwanelego tša bahlanka ba bodiredi di hlalositšwe go 1 Timotheo 3:8-10, 12, 13. Sa bobedi, bao ba bolelelago bana babo rena le go ba kgetha bakeng sa ditokelo tšeo ba kgopela moya o mokgethwa wa Jehofa ka thapelo gore o ba hlahle ge ba dutše ba ahlaahla ge e ba ngwanabo rena a fihlelela ditshwanelego tše tša Mangwalo go fihla bokgoleng bjo itšego. Sa boraro, ngwanabo rena yo a bolelelwago o swanetše go bonagatša dika tšeo di enywago ke moya o mokgethwa wa Modimo bophelong bja gagwe. (Bagal. 5:22, 23) Ka gona moya wa Modimo o kgatha tema megatong ka moka ya go kgethwa ga bana babo rena.

Eupša ke mang yo ge e le gabotse a kgethago bana babo rena ba? Nakong e fetilego, dipolelelo ka moka tša bagolo le bahlanka ba bodiredi di be di romelwa ofising ya lekala ya nageng ya gabo bona. Ge di fihla moo, bana babo rena bao ba kgethilwego ke Sehlopha se Bušago ba be ba abetšwe go hlahloba dipolelelo tšeo ke moka ba kgetha bana babo rena bao ba swanelegago. Ka morago ga moo, ofisi ya lekala e be e tsebiša sehlopha sa bagolo. Ke moka bagolo ba be ba tsebiša bana babo rena bao ba bego ba ba boleletše gore ba kgethilwe, ba ba botšiša ge e ba ba thabela seo le ge e ba go se na seo se ba thibelago go amogela kabelo yeo. Mafelelong, phuthego e be e tsebišwa seo.

Lekgolong la pele la nywaga, ka dinako tše dingwe baapostola ba ile ba kgetha bana babo rena ba itšego, go swana le nakong ya ge ba be ba kgetha banna ba šupago gore ba okamele modiro wa go abela bahlologadi dijo letšatši le letšatši. (Dit. 6:1-6) Lega go le bjalo, mohlala wo ga o bontšhe gore bagolo le bahlanka ba bodiredi le bona ba be ba kgethwa ke baapostola ka gobane go ka direga gore banna bao e be e šetše e le bagolo, ke gore, pele ba ka newa mošomo wo o mongwe. Ka gona bagolo le bahlanka ba bodiredi ba be ba kgethwa bjang lekgolong la pele la nywaga?

Gaešita le ge Mangwalo a sa hlalose ka botlalo gore go kgethwa go gongwe le go gongwe go be go dirwa bjang mehleng yeo, re a bonanyana gore seo se be se dirwa bjang. Beibele e re botša gore ge Paulo le Baranaba  ba be ba boela gae ba etšwa leetong la bona la pele la boromiwa, ba ile “ba ba beela bagolo phuthegong e nngwe le e nngwe, ba rapela e bile ba ikona dijo, ba ba gafela go Jehofa yo ba bego ba šetše ba mo dumela.” (Dit. 14:23) Nywaga e mentši ka morago, Paulo o ile a ngwalela mosepedigotee le yena e lego Tito gore: “Ke go tlogetše Kereta gore o lokiše dilo tšeo di nyakago go lokišwa le gore o bee bagolo motseng o mongwe le o mongwe go etša ge ke go neile ditaelo.” (Tito 1:5) Ka mo go swanago, go bonagala Timotheo yoo a ilego a sepela maeto a mantši le moapostola Paulo, le yena a ile a newa matla a go kgetha bagolo le bahlanka ba bodiredi. (1 Tim. 5:22) Ka gona go molaleng gore bagolo le bahlanka ba bodiredi ba be ba kgethwa ke balebeledi ba basepedi, e sego baapostola le banna ba bagolo kua Jerusalema.

Ka baka la mohlala wo wa Mangwalo, Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa se fetošitše tsela yeo bagolo le bahlanka ba bodiredi ba kgethwago ka yona. Go thoma ka September 1, 2014, bana babo rena ba tlo kgethwa ka tsela e latelago: Molebeledi yo mongwe le yo mongwe wa tikologo o tlo hlahloba ka kelohloko dipolelelo tšeo di dirilwego ke sehlopha sa bagolo ba tikologong yeo a e hlokometšego. Ge a dutše a etela diphuthego, o tla katanela go tseba bana babo rena bao bagolo ba ba boleletšego, a šome le bona tšhemong ge e ba go kgonega. Ka morago ga gore molebeledi wa tikologo a boledišane le sehlopha sa bagolo ka ngwanabo rena goba bana babo rena bao ba ba boleletšego, ke boikarabelo bja gagwe gore a kgethe bagolo le bahlanka ba bodiredi diphuthegong tša tikologong ya gagwe. Ka go re’alo, mokgwa wo wa go kgetha bana babo rena o swana kudu le wa lekgolong la pele la nywaga.

Bagolo ba hlahloba ditshwanelego tša Mangwalo tša ngwanabo rena ba na le molebeledi wa tikologo (Malawi)

Ke mang a ikarabelago ka megato ye e fapafapanego? Go etša ge re tseba, ke boikarabelo bja “mohlanka yo a botegago le wa temogo” go fepa ba ntlo. (Mat. 24:45-47) Se se akaretša gore mohlanka yo a dire nyakišišo ka Mangwalong ka thušo ya moya o mokgethwa, gore a kgone go re nea tlhahlo ya kamoo melao ya motheo ya Beibele yeo e kgomago tsela yeo diphuthego di rulagantšwego ka yona lefaseng ka moka e swanetšego go dirišwa ka gona. Le gona mohlanka yo a botegago o kgetha balebeledi ka moka ba tikologo le ditho tša Dikomiti tša Makala. Ke moka ofisi e nngwe le e nngwe ya lekala e kgonthišetša gore tlhahlo yeo e tšwago go mohlanka e a latelwa. Sehlopha se sengwe le se sengwe sa bagolo se na le boikarabelo bjo bogolo kudu bja go hlahloba ka mo go tseneletšego ditshwanelego tša Mangwalo tša bana babo rena bao ba ba bolelelago gore ba kgethelwe ditokelo ka phuthegong ya Modimo. Molebeledi yo mongwe le yo mongwe wa tikologo o na le boikarabelo bjo bogolo kudu bja go hlahloba ka kelohloko le ka thapelo ditshwanelego tša bana babo rena bao bagolo ba ba boleletšego le go kgetha bao ba swanelegago.

Ge re kwešiša kamoo bana babo rena ba kgethwago ka gona, re kgona go kwešiša ka botlalo tema yeo moya o mokgethwa o e kgathago tabeng ye. Ka go re’alo, re tla bota ka mo go feletšego bao ba kgethilwego ka phuthegong ya Bokriste le go ba hlompha kudu.—Baheb. 13:7, 17.

 Dihlatse tše pedi tšeo go bolelwago ka tšona go Kutollo kgaolo 11 ke bomang?

Kutollo 11:3 e bolela ka dihlatse tše pedi tšeo di bego di tla porofeta ka matšatši a 1 260. Ke moka pego ye e re sebata se be se tla “lwa le tšona sa di fenya gomme sa di bolaya.” Eupša ka morago ga “matšatši a mararo le seripa,” dihlatse tše tše pedi di be di tla bušetšwa bophelong, gomme bao ba bogetšego ba makala.—Kut. 11:7, 11.

Dihlatse tše tše pedi ke bomang? Ditaba ka botlalo tša pego ye di re thuša gore re di tsebe. Sa pele, re botšwa gore “di swantšhetšwa ke mehlware e mebedi le dihlomapone tše pedi.” (Kut. 11:4) Se se re gopotša ka sehlomapone le mehlware e mebedi tšeo di hlalositšwego boporofeteng bja Sakaria. Mehlware yeo go boletšwe gore e swantšhetša “batlotšwa ba babedi,” e lego Mmuši Serubabele le Moperisita yo a Phagamego Joshua, “bao ba emego kgauswi le Morena wa lefase ka moka.” (Sak. 4:1-3, 14) Sa bobedi, dihlatse tše tše pedi di hlaloswa di dira mehlolo yeo e swanago le yeo e dirilwego ke Moshe le Eliya.—Bapiša Kutollo 11:5, 6 le Numeri 16:1-7, 28-35 gotee le 1 Dikgoši 17:1; 18:41-45.

Mangwalo a a mabedi a swana ka eng? Le lengwe le le lengwe la ona le bolela ka batlotšwa ba Modimo bao ba ilego ba etelela batho ba gagwe pele nakong e thata ya go lekwa. Ka gona e le go phethagatša Kutollo kgaolo 11, bana babo rena ba batlotšwa bao ba bego ba etelela pele nakong ya ge Mmušo wa Modimo o hlongwa legodimong ka 1914 ba ile ba dira boboledi ka nywaga e meraro le seripa ba apere “mašela a mokotla.”

Mafelelong a boboledi bja bona ba apere mašela a mokotla, batlotšwa ba ba ile ba bolawa ka tsela ya seswantšhetšo ge ba be ba lahlelwa kgolegong ka nakwana, e lego matšatši a mararo le seripa a seswantšhetšo. Go manaba a batho ba Modimo, modiro wa bona o be o fedišitšwe gomme seo sa dira gore baganetši bao ba thabe kudu.—Kut. 11:8-10.

Lega go le bjalo, boporofeta bja Kutollo kgaolo 11 bo ile bja phethagala gomme mafelelong a matšatši a mararo le seripa dihlatse tšeo tše pedi tša bušetšwa bophelong. Ga se feela gore batlotšwa ba ba be ba lokolotšwe kgolegong eupša bao ba ilego ba dula ba botega Modimo o ile a ba nea kabelo e kgethegilego a diriša Morena wa bona Jesu Kriste. Ka 1919 ba be ba le gare ga bao ba ilego ba kgethwa gore ba hlankele e le “mohlanka yo a botegago le wa temogo” gore ba hlokomele batho ba Modimo moyeng mehleng ya bofelo.—Mat. 24:45-47; Kut. 11:11, 12.

Se se kgahlišago ke gore Kutollo 11:1, 2 e tswalanya ditiragalo tše le nako ya ge tempele ya moya e tla be e elwa goba go hlahlobja. Maleaki kgaolo 3 e bolela ka go hlahlobja mo go swanago ga tempele ya moya, moo go latelwago ke nako ya go hlwekišwa. (Mal. 3:1-4) Modiro wo wa go hlahloba le go hlwekiša o tšere nako e kaaka’ng? O ile wa thoma ka 1914 gomme wa fela mathomong a 1919. Lebaka le la nako le akaretša bobedi matšatši a 1 260 (dikgwedi tše 42) le matšatši a mararo le seripa a seswantšhetšo ao go bolelwago ka ona go Kutollo kgaolo 11.

Ruri re thabišwa ke gore Jehofa o ile a rulaganya modiro wo gore a hlwekiše batho ba itšego bakeng sa mediro e mebotse! (Tito 2:14) Go oketša moo, re leboga kudu mohlala woo o beilwego ke batlotšwa ba botegago bao ba ilego ba etelela pele batho ba Modimo nakong yeo ya go lekwa gomme ya ba dihlatse tše pedi tša seswantšhetšo. *

^ ser. 18 Ge o nyaka tsebišo e oketšegilego, bala Morokami wa July 15, 2013, letlakala 22, serapa 12.