1, 2. Ke ka baka la’ng batho ba bantši bao ba kwelego Jesu a ruta ba ile ba palelwa ke go kwešiša seo a bego a se bolela?

MOTHO a ka go kwa o bolela le yena. E bile a ka kwa le segalo sa lentšu la gago. Eupša seo se be se tla mo hola ka’ng ge e ba a sa kwešiše seo o se bolelago? (1 Bakor. 14:9) Ka mo go swanago, batho ba dikete ba ile ba kwa Jesu a bolela. Le gona o ile a bolela le bona ka leleme leo ba bego ba le kwešiša. Lega go le bjalo, ga se bohle ba ilego ba kwešiša seo a bego a se bolela. Ke ka baka leo a ilego a botša batheetši ba gagwe gore: “Ntheetšeng, ka moka ga lena gomme le kwešiše se se bolelwago.”—Mar. 7:14.

² Ke ka baka la’ng ba bantši ba ile ba palelwa ke go kwešiša seo Jesu a bego a se bolela? Lebaka ke gore ba bangwe ba be ba šetše ba inaganela dilo tša bona ka yena e bile ba na le maikemišetšo a fošagetšego. Jesu o ile a bolela ka batho ba bjalo gore: “Le beela molao wa Modimo ka thoko ka mahlajana gore le kgomarele tlwaelo ya lena.” (Mar. 7:9) Batho ba ga se ba ka ba itshwenya ka go nyaka go kwešiša seo Jesu a bego a se bolela. Ba be ba sa nyake go fetoša ditsela tša bona le dipono tša bona. Ditsebe tša bona di be di ekwa, eupša ba tswaletše dipelo tša bona! (Bala Mateo 13:13-15.) Lega go le bjalo, ke’ng seo rena re ka se dirago go kgonthišetša gore re dula re butše dipelo tša rena gore re holwe ke dithuto tša Jesu?

3. Ke ka baka la’ng barutiwa ba Jesu ba ile ba kwešiša seo a bego a se bolela?

³ Re swanetše go ekiša mohlala wa barutiwa ba Jesu bao ba bego ba ikokobeditše. O ile a bolela ka bona gore: “Go thaba mahlo a lena gobane a a bona, le ditsebe tša lena gobane di a kwa.” (Mat. 13:16) Ke ka baka la’ng ba ile ba kwešiša Jesu mola ba bangwe ba ile ba palelwa? Sa pele, ba be ba ikemišeditše go botšiša le go leka go kwešiša seo Jesu a bego a se bolela. (Mat. 13:36; Mar. 7:17) Sa bobedi, ba be ba ikemišeditše go oketša tsebo ya bona ka seo ba bego ba šetše ba se tseba. (Bala Mateo 13:11, 12.) Sa boraro, ba be ba ikemišeditše go diriša seo ba se kwelego le go se kwešiša maphelong a bona le maitekong a bona a go thuša ba bangwe.—Mat. 13:51, 52.

4. Ke dilo dife tše tharo tšeo re swanetšego go di dira gore re kwešiše diswantšho tša Jesu?

⁴ Ge e ba re nyaka go kwešiša diswantšho tša Jesu, re swanetše go latela mohlala wa barutiwa ba gagwe ba botegago. Le gona re swanetše go dira dilo tše di latelago tše tharo: Sa pele, re swanetše go ipha nako ya go ithuta le go naganišiša ka seo Jesu a se boletšego, re dire nyakišišo gomme re botšiše dipotšišo tše di kwagalago. Seo se tla re thuša go ba le tsebo. (Die. 2:4, 5) Sa bobedi, re swanetše go bona kamoo tsebo yeo e tswalanago ka gona le seo re šetšego re se tseba, re bone kamoo e re holago ka gona maphelong a rena. Seo se tla dira gore re be le kwešišo. (Die. 2:2, 3) Sa mafelelo, re swanetše go diriša seo re ithutilego sona, re phele ka go dumelelana le sona. Seo se tla bontšha gore re bohlale.—Die. 2:6, 7.

5. Bontšha phapano magareng ga tsebo, kwešišo le bohlale.

⁵ Phapano ke’ng magareng ga tsebo, kwešišo le bohlale? Mohlala šo: A re re o eme gare ga tsela gomme o bona pese e go lebantše. Sa pele, o a bona gore selo seo ke pese—seo ke tsebo. Sa bobedi, o a lemoga gore ge o ka se tšhabe, e tla go thula—seo ke kwešišo! Ke moka o a tšhaba gore e se go thule—seo ke bohlale! Ga go makatše ge Beibele e gatelela gore re “[lote] bohlale le tlhaologanyo.” Maphelo a rena a ithekgile ka dika tše.—Die. 3:21, 22; 1 Tim. 4:16.

6. Ke dipotšišo dife tše nne tšeo re tlo di botšišago ge re dutše re ahlaahla diswantšho tša Jesu tše šupago? (Bona  lepokisi.)

⁶ Sehlogong se le go se se latelago, re tlo ahlaahla diswantšho tša Jesu tše šupago. Ge re dutše re dira bjalo, re tlo tšama re botšiša dipotšišo tše di latelago: Seswantšho se se bolela’ng? (Seo se re thuša gore re be le tsebo.) Ke ka baka la’ng Jesu a ile a diriša seswantšho se? (Se se dira gore re be le kwešišo.) Re ka diriša bjang seo re ithutago sona seswantšhong se sengwe le se sengwe go ikhola le go hola ba bangwe? (Seo ke bohlale.) Potšišo ya mafelelo ke gore seo se re ruta’ng ka Jehofa le Jesu?

7. Seswantšho sa thoro ya sehlare sa mosetata se bolela’ng?

⁷ Bala Mateo 13:31, 32. Ke’ng seo se bolelwago ke seswantšho sa Jesu sa mabapi le thoro ya sehlare sa mosetata? Thoro ye e swantšhetša molaetša wa Mmušo le mafelelo ao molaetša woo o bago le ona—go hlongwa ga phuthego ya Bokriste. Go swana le thoro ya sehlare sa mosetata yeo e lego “peu e nyenyanenyenyane go dipeu ka moka,” phuthego ya Bokriste e thomile e le e nyenyane ka 33 C.E. Eupša ka morago ga nywagasome e sego kae feela, phuthego yeo e ile ya gola ka lebelo. E ile ya gola ka tsela e makatšago kudu. (Bakol. 1:23) Kgolo ye e be e le bohlokwa ka gobane Jesu o re botša gore “dinonyana tša legodimo” di ile tša kgona go hwetša “madulo gare ga makala a sona.” Dinonyana tše di swantšhetša batho ba dipelo tše dibotse bao ba hwetšago dijo tša moya, moriti le madulo ka phuthegong ya Bokriste.—Bapiša le Hesekiele 17:23.

8. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a diriša seswantšho sa thoro ya sehlare sa mosetata?

 ⁸ Ke ka baka la’ng Jesu a ile a diriša seswantšho se? O dirišitše kgolo e makatšago ya thoro ya sehlare sa mosetata go swantšhetša matla ao thulaganyo ya Mmušo wa Modimo e nago le ona ya gore go be le kgolo, tšhireletšego le go fenya mapheko ka moka. Ga e sa le go tloga ka 1914, karolo e bonagalago ya mokgatlo wa Modimo e godile ka tsela e makatšago! (Jes. 60:22) Bao e lego karolo ya mokgatlo woo ba thabetše tšhireletšo e kgahlišago ya moya. (Die. 2:7; Jes. 32:1, 2) Go oketša moo, dikgahlego tša Mmušo wa Modimo di tšwela pele di gola le go fenya mapheko ka moka.—Jes. 54:17.

9. (a) Re ka ithuta’ng seswantšhong sa thoro ya sehlare sa mosetata? (b) Se se re ruta’ng ka Jehofa le Jesu?

⁹ Re ka ithuta’ng seswantšhong sa thoro ya sehlare sa mosetata? Mohlomongwe re dula tikologong yeo go nago le Dihlatse tše sego kae goba moo batho ba sa arabelego ka pela molaetšeng wa Mmušo. Lega go le bjalo, go gopola gore Mmušo wa Modimo o ka fenya mapheko ka moka go tla re nea matla a go kgotlelela. Ka mohlala, ge Ngwanabo rena Edwin Skinner a be a fihla India ka 1926, go be go na le Dihlatse tše sego kae feela nageng yeo. Mathomong go be go se na nko e tšwago lemina, e bile modiro o be o sepela ka go nanya. Eupša o ile a tšwela pele a dira boboledi gomme a bona molaetša wa Mmušo o fenya mapheko a magolo. Gona bjale kua India go na le Dihlatse tše mafolofolo tša ka godimo ga tše 37 000, gomme batho ba fetago ba 108 000 ba bile gona Segopotšong ka 2013. Le gona bona kamoo molaetša wa Mmušo o gotšego kudu ka gona. Ngwageng woo Ngwanabo rena Skinner a fihlilego India ka wona, modiro wa boboledi o be o sa tšwa go thoma kua Zambia. Gona bjale go na le bagoeledi ba ka godimo ga ba 170 000 nageng yeo, gomme batho ba 763 915 ba bile gona Segopotšong ka 2013. Se se bolela gore motho o tee go ba 18 kua Zambia o bile gona Segopotšong. A kgolo e makatšago gakaakaang!

10. Seswantšho sa mabapi le komelo se bolela’ng?

¹⁰ Bala Mateo 13:33. Ke’ng seo se bolelwago ke seswantšho sa mabapi le komelo? Seswantšho se le sona se emela molaetša wa  Mmušo le mafelelo ao o bago le ona. “Hlama ka moka” ya bupi e swantšhetša ditšhaba ka moka, gomme go bela go swantšhetša go phatlalala ga molaetša wa Mmušo ka modiro wa boboledi. Go fapana le thoro ya sehlare sa mosetata yeo kgolo ya yona e bonagalago gabotse, go phatlalala ga komelo mathomong ga go bonagale. Diphetogo di thoma go bonagala ka morago ga nako e telele.

11. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a diriša seswantšho sa mabapi le komelo?

¹¹ Ke ka baka la’ng Jesu a ile a diriša seswantšho se? O be a bontšha gore molaetša wa Mmušo o na le matla a go fihla dikarolong tša kgole le go fetoša maphelo. Molaetša wa Mmušo o fihlile “karolong ya kgole ya lefase.” (Dit. 1:8) Lega go le bjalo, diphetogo tšeo di tlišwago ke molaetša wo ga se ka mehla di bonagalago; le seo o se dirago se ka no se lemogwe mathomong. Eupša diphetogo di gona—e bile ga se feela gore go fetoga dipalopalo eupša gape go fetoga batho bao ba amogelago molaetša wo o matla.—Baroma 12:2; Baef. 4:22, 23.

12, 13. Go etša ge go hlalositšwe seswantšhong sa mabapi le komelo, nea mehlala yeo e bontšhago gore modiro wa go bolela ka Mmušo o gotše.

¹² Gantši mafelelo a modiro wa go bolela ka Mmušo a bonagala ka morago ga nywaga e mentši modiro o šetše o thomile. Ka mohlala, Franz le Margit, bao ga bjale ba hlankelago lekaleng le lengwe, ka 1982 ba be ba hlankela ofising ya lekala kua Brazil. Ba ile ba dira boboledi motsaneng wa moo. Ba ile ba thoma thuto ya Beibele le mosadi yo mongwe yo a bego a na le bana ba bane. Yo mogolo wa bašemanyana ba gagwe, yoo ka nako yeo a bego a na le nywaga e 12, o be a na le dihlong kudu e bile gantši a leka go utama ge go be go tlo swarwa thuto. Ka ge banyalani ba ba ile ba newa kabelo e mpsha, thuto e ile ya kgaotša. Eupša ka morago ga nywaga e 25 ba ile ba etela motsaneng woo. Ba ile ba hwetša’ng? Ba ile ba hwetša go na le phuthego ya bagoeledi ba 69 yeo e nago le babulamadibogo ba ka mehla ba 13, e bile go na le Holo e mpsha ya Mmušo. Go thwe’ng ka mošemanyana yola wa dihlong? Gona bjale o hlankela e le molomaganyi wa sehlopha sa bagolo! Go swana le komelo ya seswantšhong sa Jesu, molaetša wa Mmušo o be o gotše e bile o fetošitše maphelo a batho ba bantši—gomme seo se ile sa thabiša banyalani bao!

¹³ Therešo ya gore molaetša wa Mmušo o na le matla a go fetoša batho e bonagetše kudu dinageng tšeo go tšona modiro wa rena o thibetšwego semmušo. Go thata go tseba gore modiro wa rena o gotše gakaakaang dinageng tše bjalo, le gona gantši re makatšwa ke mafelelo a mabotse ao a bago gona. Ka mohlala, nagana ka Cuba. Molaetša wa Mmušo o fihlile Cuba ka 1910, gomme Ngwanabo rena Russell a etela moo ka 1913. Lega go le bjalo, mathomong modiro o be o sepela ka go nanya. Gona bjale go bjang kua Cuba? Go na le bagoeledi ba ka godimo ga ba 96 000, gomme batho ba 229 726 ba bile gona Segopotšong ka 2013—e lego motho o tee go badudi ba 48 sehlakahlakeng se. Gaešita le dinageng tšeo modiro wa rena o sego wa thibelwa, molaetša wa Mmušo o ka ba o fihlile mafelong ao Dihlatse tša moo di naganago gore di ka se kgone go nea bohlatse. *—Mmo. 8:7; 11:5.

14, 15. (a) Ke’ng seo yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka ithutago sona seswantšhong sa mabapi le komelo? (b) Se se re ruta’ng ka Jehofa le Jesu?

¹⁴ Re ka ithuta’ng seswantšhong sa Jesu sa mabapi le komelo? Ge re naganišiša ka seo se bolelwago ke seswantšho se sa Jesu, re a bona gore ga go hlokagale gore re hlwe re ikopiša hlogo ka go ipotšiša gore molaetša wa Mmušo o tla fihlelela bjang batho ba dimilione bao ba sego ba hlwa ba o kwa. Dilo  ka moka di ka diatleng tša Jehofa. Bjale mošomo wa rena ke ofe? Lentšu la Modimo le araba ka gore: “Bjala peu ya gago mesong gomme o se ke wa khutšiša seatla sa gago go fihlela e eba mantšiboa; ka gobane ga o tsebe mo e tlago go mela gona, e ka ba mo goba mola, le gona ga o tsebe ge e ba bobedi bja tšona di tla mela ka go swana.” (Mmo. 11:6) Go ba gona, ga se gore re swanetše go lebala go rapelela gore modiro wa boboledi o atlege, kudukudu dinageng tšeo modiro wo o thibetšwego.—Baef. 6:18-20.

¹⁵ Go oketša moo, ga se ra swanela go fela matla ge mathomong re sa bone mafelelo a mabotse a boitapišo bja rena. Le ka mohla re se ke ra nyatša “mehla ya dilo tše dinyenyane.” (Sak. 4:10) Go ka direga gore re tle re bune mo gontši kudu go feta kamoo re bego re letetše ka gona!—Ps. 40:5; Sak. 4:7.

16. Ke’ng seo se bolelwago ke seswantšho sa mabapi le mmapatši wa mosepedi le sa letlotlo le le utilwego?

¹⁶ Bala Mateo 13:44-46. Ke’ng seo se bolelwago ke seswantšho sa mabapi le mmapatši wa mosepedi le sa letlotlo le le utilwego? Mehleng ya Jesu, babapatši ba bangwe ba be ba fihla le dikarolong tša kgole tša go swana le Lewatleng la India ba nyakana le diperela tše dibotsebotse. Mmapatši wa seswantšhong se o swantšhetša batho ba dipelo tše dibotse bao ba dirago sohle seo ba ka se kgonago gore ba kgotsofatše dinyakwa tša bona tša moya. “Perela e tee ya theko e kgolo” e swantšhetša therešo ya bohlokwa ya Mmušo. Ka morago ga gore mmapatši yoo a lemoge bohlokwa bja perela yeo, o ile a rekiša “ka bjako” dilo ka moka tšeo a bego a na le tšona, gomme a e reka. Jesu o boletše gape ka monna yo mongwe yo a bego a šoma mašemong yoo a ilego a hwetša letlotlo “le le utilwego.” Ka go se swane le mmapatši yola, monna yo o be a sa tsomane le letlotlo. Eupša go swana le mmapatši, le yena o be a ikemišeditše go rekiša “dilo [ka moka] tšeo a nago le tšona” gore a hwetše letlotlo leo.

17. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a diriša seswantšho sa mabapi le mmapatši wa mosepedi le sa letlotlo le le utilwego?

¹⁷ Ke ka baka la’ng Jesu a ile a diriša diswantšho tše tše pedi? O be a bontšha gore batho ba hwetša therešo ka ditsela tše di sa swanego. Ba bangwe ba a e tsoma e bile ba dirile sohle seo ba ka se kgonago gore ba e hwetše. Ba bangwe, gaešita le ge ba be ba sa tsomane le yona, ba e hweditše—mohlomongwe e ba hweditše ba ituletše. Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, motho yo mongwe le yo mongwe o ile a lemoga bohlokwa bja seo a bego a se hweditše gomme o be a ikemišeditše go ikgafa kudu gore selo seo e be sa gagwe.

18. (a) Diswantšho tše tše pedi di ka re hola bjang? (b) Se se re ruta’ng ka Jehofa le Jesu?

¹⁸ Re ka ithuta’ng diswantšhong tše tše pedi? (Mat. 6:19-21) Ipotšiše gore: ‘Na ke na le boemo bja kgopolo bja go swana le bja banna ba? Na ke tšeela therešo godimo go swana le bona? Na ke ikemišeditše go ikgafa ka tsela le ge e le efe gore ke rue therešo, goba na ke dumelela dilo tše dingwe, go swana le mediro ya letšatši le letšatši, di ntšhitiša go e kgomarela?’ (Mat. 6:22-24, 33; Luka 5:27, 28; Bafil. 3:8) Ge lethabo leo re nago le lona ka baka la ge re hweditše therešo le dutše le oketšega, re tla dira sohle seo re ka se kgonago gore re etiše therešo yeo pele maphelong a rena.

19. Re tlo ahlaahla’ng sehlogong se se latelago?

¹⁹ Eka re ka bontšha gore re kgonne go theetša le go kwešiša seo se bolelwago ke diswantšho tše tša mabapi le Mmušo wa Modimo. Gopola gore seo ga re se dire ka go fo tseba seo di se bolelago, eupša re se dira ka go diriša seo re ithutilego sona go tšona. Sehlogong se se latelago, re tlo ahlaahla diswantšho tše dingwe tše tharo gomme re bone seo re ka ithutago sona go tšona.