Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o a Gopola?

Na o a Gopola?

Na o badile ka kelohloko ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

Na ke ga maleba gore Bakriste ba fiše ditopo?

Taba ya ge e ba setopo sa motho se tla fišwa goba se tla bolokwa ke phetho ya motho ka noši. Gaešita le ge Beibele e sa bolele ka botlalo ka taba ye, ke gabohlokwa go lemoga gore setopo sa Kgoši Saulo le morwa wa gagwe e lego Jonathane di ile tša fišwa ke moka tša bolokwa. (1 Sam. 31:2, 8-13)—6/15, letlakala 7.

Re ka kgonthišega bjang gore Modimo ga se yena a bakago dilo tše mpe?

Modimo o lokile ditseleng tša gagwe ka moka. O rata toka, o a botega e bile o letlile. Le gona Jehofa o na le lerato le legolo e bile ke yo a gaugelago. (Doit. 32:4; Ps. 145:17; Jak. 5:11)—7/1, letlakala 4.

Ke ditlhohlo dife tšeo motho a ka lebeletšanago le tšona ge a hudugela nageng e šele moo go nago le tlhokagalo e kgolo?

Ditlhohlo tše tharo ke (1) go tlwaela tsela e mpsha ya bophelo, (2) go hlologela gae le (3) go tlwaelana le bana babo rena ba moo. Ba bantši bao ba fentšego ditlhohlo tše ba ile ba šegofatšwa kudu.—7/15, matlakala 4-5.

Ke ka baka la’ng bana babo Josefa ba ile ba mo hloya?

Le lengwe la mabaka ke gore Jakobo o be a rata Josefa kudu, a ba a mo nea seaparo se sebotse. Bana babo Josefa ba ile ba ba le lehufa gomme ba mo rekišetša bokgobeng.—8/1, matlakala 11-13.

Ke ka baka la’ng dipampišana tša rena tše difsa di atlega kudu e bile go le bonolo go di diriša?

Ka moka ga tšona di hlamilwe go swana. Pampišana e nngwe le e nngwe e re kgothaletša go bala temana ya Beibele le go botšiša mong wa ntlo potšišo. Go sa šetšwe gore mong wa ntlo o kgetha karabo efe, re ka e bula ke moka ra mmontšha seo Beibele e se bolelago. Le gona re ka mo šupetša potšišo yeo re tlago go e ahlaahla ge re boa.—8/15, matlakala 13-14.

Peshitta ya Sesiria ke eng?

Sesiria, e lego o mongwe wa mebolelo ya Searama, se be se dirišwa kudu lekgolong la bobedi goba la boraro la nywaga C.E. Go bonagala Sesiria e bile leleme la mathomo leo go lona go fetoletšwego dikarolo tša Mangwalo a Bakriste a Segerika. Beibele ya Sesiria e ile ya tsebja e le Peshitta.9/1, matlakala 13-14.

Ke eng seo batswadi ba Bakriste ba ka se dirago gore ba diše bana ba bona?

Go bohlokwa gore le theetše bana ba lena gore le kgone go ba tseba. Katanelang go ba fepa moyeng. Ka mohlala, ba hlahleng ka lerato ge ba thoma go belaela tše dingwe tša dilo tša moya.—9/15, matlakala 18-21.

Ke dilo dife tšeo di ka se sa bago gona Mmušong wa Modimo?

Mathata a tša maphelo, lehu, go hloka mošomo, ntwa, tlhaelelo ya dijo le bodiidi di ka se sa ba gona.—10/1, matlakala 6-7.

Ke kgwerano efe ka Beibeleng yeo e dirago gore ba bangwe ba kgone go buša le Kriste?

Ka morago ga gore Jesu a je Paseka ya mafelelo le baapostola ba gagwe, o ile a dira kgwerano le barutiwa ba gagwe ba botegago, yeo e bitšwago kgwerano ya Mmušo. (Luka 22:28-30) E ile ya ba kgonthišetša gore ba be ba tla buša le Jesu legodimong.—10/15, matlakala 16-17.

Nea mehlala e mebedi ya ka Beibeleng yeo e hlatselago gore Sathane ke wa kgonthe.

Mangwalo a re Sathane o ile a bolela le Jesu e le ge a leka go mo goketša. Le gona, mehleng ya Jobo, Sathane o ile a bolela le Modimo. Dipego tše di hlatsela gore Sathane ke wa kgonthe.—11/1, matlakala 4-5.

“Batho ba leina la gagwe” bao Jakobo a boletšego ka bona go Ditiro 15:14 ke bomang?

Batho ba e be e le badumedi ba Bajuda le bao e sego Bajuda bao Modimo a ba kgethilego gore e be morafo o kgethilwego “gore [o] bolele gohle mabothakga” a Yo a o biditšego. (1 Pet. 2:9, 10)—11/15, matlakala 24-25.

Timgad e be e le kae, gomme ba bangwe ba batho ba moo ba be ba phela bophelo bja mohuta mang?

Timgad e be e le toropo e kgolo ya Roma ka Leboa la Afrika (lehono ke Algeria). Ge mongwalokgwaro o mongwe wo o utolotšwego ke baepi ba marope o bontšha kgopolo yeo batho ba bangwe ba moo ba bego ba na le yona, o re: “Go tsoma, go hlapa, go bapala le go sega—ke bjona bophelo!” Se se swana le kgopolo yeo go boletšwego ka yona go 1 Bakorinthe 15:32.—12/1, matlakala 8-10.