Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

Omokonda yatyi okupolwa mewaneno otyilekeso tyoluembia

Omokonda yatyi okupolwa mewaneno otyilekeso tyoluembia

JULIAN uhinangela oñgeni elitehelela etyi eiva eiviso mewaneno liokuti omona wae Hambangi ko vali ya Jeova. Julian wati: “Nelitehelela ngoti onthyulilo yomuenyo wange. Ankho omona wange wotyiveli, iya ankho tumapanga unene; iya ankho tulingila atuho ovipuka.” Julian wapopia okuti omona wae ankho una ovituwa oviwa, mahi konyima apiluluka iya ehimbika okulinga ovipuka ovivi. Omukai wae ankho ulila vala, iya ankho ketyii oñgeni memukengelela. Julian wati: “Ankho tulipula i­nkha katualongesile nawa omona wetu.”

Omahunga patyi Ombimbiliya yaava opo omunthu umwe apolwe mewaneno? Namphila tyina omunthu amapolwa mewaneno tyiihama, omokonda yatyi tupopila okuti otyilekeso tyoluembia?

OMOKONDA YATYI OMUNTHU APOLELWA MEWANENO

Inkha Ombangi imwe ya Jeova wa­mbatisalua ulinga onkhali onene ehelivele, upolwa mewaneno.

Jeova kakevelela tuviukise ovipuka aviho, mahi ukevela ovaumbili vae vetavele ovitumino viae, iya avatualako tyasukuka. Mongeleka, Jeova utuma ovaumbili vae velityilike okulinga ononkhali ombu: oundalelapo, nokufenda ovilolo, nokuvaka, no­kupunda, nokuipaa, nowanga.​—1 Coríntios 6:9, 10; Revelação 21:8.

Etyi Jeova akevelela tulinge katyalemene iya tupu tyituamena. Mongeleka, atuho tuhanda okukala novanthu ovana-mbembwa, ovakuatyili, ngetyi tyimoneka nawa pokati kovakuatate vetu nonomphange. Omokonda yatyi vakalela ngotyo? Omokonda velipakula ku Jeova iya vaana okulinga etyi Ombimbiliya ipopia.

Mahi inkha Omukristau wambatisalua ulinga onkhali mokonda youkuankhali? Otyo tyaendele novaumbili vamwe va Jeova vokohale, mahi Jeova eveevela. Mongeleka, namphila Ohamba David alingile oumbalehi iya aipaa, omuuli Natan apopila David okuti Jeova waevela onkhali yae.—2 Samuel 12:13.

Omokonda yatyi Jeova aevelela David? Omokonda Jeova wetyimona okuti David welivela nomutima auho. (Salmos 32:1-5) Tupu hono, omunthu walinga onkhali upondola okuevelwa inkha tyili-tyili ulivela iya ayekepo okulinga ovivi. (Atos 3:19; 26:20) Inkha ovakulu vewaneno pomphela yokukoyesa vaimbuka okuti omunthu kelivelele, una okupolwa mewaneno.

Inkha umwe mombunga ine epanga liove enene upolwa mewaneno, tyipondola okupuiya okutavela etokolo olio nokusoka okuti otyitumino otyo tyalema unene. Mahi Ondaka ya Jeova ipopia nokuayandyuluka okuti okupolwa mewaneno otyilekeso tyoluembia.

OUWA WOKUPOLWA MEWANENO

Jesus wapopia okuti “ounongo utalelwa kovilinga viao inkha waviuka.” (Mateus 11:19) Matulilongesa omahunga etatu alekesa omokonda yatyi tyaviuka okupola omu­nthu mewaneno wehelivele.

Okupolwa mewaneno tyiyakulila enyina lia Jeova opo lihapopiwe omapita. Etyi tulinga tyinkhimaneka ine tyipenyesa Jeova, mokonda Tunombangi iya tuatyinda enyina liae. (Isaías 43:10) Ngetyi otyituwa tyomona tyipondola okunkhimaneka ine okupenyesa ovohe, ovituwa vio vaumbili va Jeova vipondola okumunkhimaneka ine okumupenyesa. Pononthiki mba Ezekiele, ovanthu vomalongo omakuavo ankho veliwaneka nova Judeu menyina lia Jeova. (Ezequiel 36:19-23) Tupu hono, ovanthu veliwaneka novaumbili va Jeova, menyina liae. Ngotyo inkha tutavela ovitumino via Jeova, matumuetela omunkhima.

Apostolu Petulu wavela onondonga Ovakristau, wati: “Ngovana ovataveli, yekeipo okulandula omahando ana muali nao etyi ankho muhetyii. Mahi, ngo Sandu una wemuihana, tupu, nonwe, ka­lei onosa­ndu movituwa vienyi aviho. Mokonda tyahonekwa okuti: ‘Muna okukala onosandu, mokonda ame ndyi sandu.’” (1 Pedro 1:14-16) Mongeleka, inkha tulinga oundalelapo, tupenyesa enyina lia Huku. Mahi tyina tukala novituwa viasukuka, tunkhimaneka Jeova.

Inkha Ombangi imwe ya Jeova ulinga etyi tyapenga, ovanthu vemui mavanoñgonoka etyi alinga. Ngotyo, tyina vanoñgonoka okuti Hambangi vali ya Jeova, vetyimona okuti ovanthu va Jeova vetavela etyi Ombimbiliya ipopia iya vatualako okusukukisa ewaneno. Mongeleka, omulume umwe ko Suíça weya keliongiyo apopi okuti uhanda okukala ombangi. Omphange yae ankho wapolwa mewaneno mokonda youndalelapo, iya pahe omulume oo uhanda okuliwaneka neongano mokonda “kavayekelela ovituwa ovivi.”

Okupolwa mewaneno tyisukukisa ewaneno lio Vakristau. Apostolu Paulu walondola Ovakristau kotyiponga tyokuyekelela mewaneno omunthu walinga onkhali otyo ehelivele. Waeleka ovituwa ovivi viomunthu oo nonkhiso itutumukisa omasa omanyingi onombolo. Paulu wati: “Onkhiso yehehi itutumukisa omasa aeho.” Konyima evelondola vali okuti: “Polei omunthu ­ondingavivi pokati kenyi.”—1 Coríntios 5:6, 11-13.

“Omunthu ondingavivi” ulinga ou­ndalelapo tyehena ohonyi. Vamwe mewaneno avehimbika okukala notyituwa otyivi ngotyae. (1 Coríntios 5:1, 2) Otyo ankho otyiponga mokonda Ovakristau vakuavo navo ankho vapondola okuhetekela oundalelapo ankho ulingwa mepundaumbo lio Korintu. Tupu hono, inkha mewaneno muyekelwa ononkhali onene, vamwe vapo­ndola okuhimbika okutala ovitumino via Jeova ngatyina viehesilivila. (Eclesiastes 8:11) Ngetyi “ononkhanda mbukahi kohi yomeva” mbupondola okuvilula ombapolo, ovanthu valinga ononkhali otyo vehelivele vanyona ekolelo liavakuavo mewaneno.—Judas 4, 12.

Okupolwa mewaneno tyipondola okukuatesako omunthu okuimbuka onkhali yae. Jesus wapopile onthengele popia yomukuendye watunda meumbo liovohe, akapesela epingo liae, elipake moundalelapo. Konyima omukuendye oo aimbuka okuti okukala kokule novohe katyikahi nawa. Ngotyo, elivele iya atokola okuko­ndoka kombunga yae. Tate yae ahambukwa unene etyi amona okuti omona wae wapilulula otyituwa tyae, iya emutambula meumbo. (Lucas 15:11-24) Onthengele popia oyo itukuatesako okunoñgonoka oñgeni Jeova akala tyina omunthu amelivele. Jeova wati: “Hihambukwa nononkhia mbondingavivi. Mahi, ndyihanda ondingavivi iyekepo onondyila mbayo opo itualeko okukala nomuenyo.”—Ezequiel 33:11.

Mewaneno Liovakristau omo muna o­mbunga yetu yopaspilitu. Tyina umwe apolwa mewaneno, kakala vali mombu­nga oyo. Konyima tyina amamono ono­nkhumbi mokonda yotyituwa tyae otyivi, hamwe wiimbuka otyipengi tyae iya ahi­nangela ehambu enene ankho akala nalio etyi ankho ena oupanga omuwa na Jeova newaneno. Otyo tyimulunda okukondoka mombunga yae yopaspilitu.

Opo tukuateseko omunthu akondoke mewaneno, tuesukisa okulekesa okuti tumuhole tyina tuehemukukuinya. Mo­ngeleka, soka ovanthu vevali vaendaenda pomuvo woutalala. Mokonda kuate­nda, umwe nokuepuila aliwa nolumphoki. Mahi inkha ulangalapo apoila avavasiwa nongandyi, upondola okunkhia. Opo emukuateseko okupahuka, epanga liae umuveta nolukuihi kepanda. Namphila meihamenwa, mahi uyovola omuenyo wae. David wapopile olusoke luelifwa nolo etyi ati: “Inkha omuviuki umbeta, ñgeno tyakala ohole onene.” (Salmo 141:5) David waimbuka okuti namphila okuviyulwa tyiihama, mahi tyemukuatesako.

Ngokuvetua nolukuihi, okupolwa mewaneno otyo omunthu esukisa opo ako­ndoke ku Jeova. Omona wa Julian wapo­piwa konthyimbi yonthele ei, wapilulula omuenyo wae akondoka mewaneno etyi palamba omanima ekwi. Pahe omukulu weuaneno. Wati: “Okupolwa mewaneno tyandyetela ovitateka momuenyo wange. Ankho nesukisa umwe okuviyulwa ngotyo.”—Hebreus 12:7-11.

OÑGENI MATULEKESA OKUTI TUHOLE OMUNTHU WAPOLWA MEWANENO

Otyiponga tyimwe otyinene tyina umwe amapolwa mewaneno. Mahi otyo katyilekesa okuti kapondola okukondoka vali ku Jeova. Tyakolela vali kuonthue atuho okumuyeka opo aviyulwe. Oñgeni tupondola okutyilinga?

Tulinga ononkhono mbokukuatesako ovanthu velivela okukondoka ku Jeova

Ovakulu Vewaneno apeho vahetekela oluembia lwa Jeova, haunene tyina vapopila umwe okuti Hambangi ko vali ya Jeova. Nokankhenda, vahangununa nawa oityi esukisa okulinga opo akondoke ku Jeova akala vali mewaneno. Inkha umwe wapolua mewaneno ulekesa okuti uhanda okukondoka mewaneno, ovakulu vewaneno vapondola okukemutalailapo ovikando vimwe opo vemuhinangelese etyi ena okulinga opo akondoke ku Jeova. a​—Tala pokatoi.

Ombuga valekesa oluembia mewaneno noko munthu wapolua mewaneno tyina vetavela etokolo liovakulu vewaneno. Julian wati, “ankho nkhele omona wange, mahi onkhalelo yomuenyo wae yetuyapula.”

Ewaneno aliho lilekesa oluembia komunthu wapolua mewaneno tyina litavela eviyulo liovakulu vewaneno liatunda ku Jeova. Otyo tyilekesa okuti kavapondola okuliovola nae ine okupopia nae. (1 Coríntios 5:11; 2 João 10, 11) Tupu, ewaneno lipondola okulekesa oluembia nokukuatesako ombunga yauna wapolua mewaneno. Kombunga, oo omuvo wepuiya unene. Katupondola okulinga ovipuka vivelingisa okulitehelela ngatyina navo vapolwa mewaneno.—Romanos 12:13, 15.

Julian wamanuhula okupopia okuti: “Okupolwa mewaneno opongiyo liesukisa, litukuatesako okuendela movitumino via Jeova. Mokueenda kuomuvo, namphila tyetuihamene, mahi tyetuetela ouwa. Inkha nayekelele ovituwa ovivi viomona wange, ñgeno kelivelele.”