1. Kaj lahko ljudem na oznanjevanju pojasnjujemo z besedami iz molitve, zapisane v Mateju 6:9–13?

MNOGI znajo molitev očenaš na pamet. Ljudem na oznanjevanju pogosto citiramo iz nje, zato da bi jim pomagali razumeti, da je Božje kraljestvo resnična vlada, pod katero bo na zemlji prišlo do čudovitih sprememb. Ali pa omenimo prvo prošnjo iz te molitve, da bi jim pokazali, da ima Bog ime, ki ga moramo posvečevati. (Mat. 6:9)

2. Kako vemo, da Jezus ni želel, da bi vsakič, ko molimo, dobesedno ponovili molitev očenaš?

² Ali je Jezus želel, da bi molitev očenaš dobesedno ponovili vsakič, ko molimo, kakor to počnejo številni tako imenovani kristjani? Ne. Tik preden je izrekel to molitev, ki naj bi nam bila za vzorec, je rekel: »Pri molitvi pa ne ponavljajte vedno znova istih stvari.« (Mat. 6:7) Nekoč kasneje je molitev očenaš ponovil, vendar jo je ubesedil malo drugače. (Luk. 11:1–4) Z njo nam je pokazal, za kaj naj v molitvah prosimo in po kakšnem vrstnem redu.  Zato je primerno, da ji rečemo vzorčna molitev.

3. O katerih vprašanjih bomo lahko premišljevali, ko bomo analizirali vzorčno molitev?

³ V tem in naslednjem članku bomo analizirali vsebino vzorčne molitve. Medtem razmišljaj o naslednjem: »Kako mi lahko ta molitev pomaga izboljšati moje molitve? In kar je še pomembnejše, ali živim skladno z njo?«

4. Na kaj nas spomni besedna zveza »Oče naš« in v katerem smislu je Jehova »Oče« kristjanom, ki imajo zemeljsko upanje?

⁴ Jezus v svoji molitvi ni rekel »Oče moj«, ampak »Oče naš«. To nas spomni na to, da je Jehova Oče vsem našim bratom in sestram po svetu. (1. Pet. 2:17) In biti del naše svetovne bratovščine je res nekaj posebnega! Maziljeni kristjani, ki jih je Bog posinovil in imajo nebeško upanje, Jehova upravičeno naslavljajo z »Oče« v najpolnejšem pomenu besede. (Rim. 8:15–17) Tudi kristjani, ki upajo, da bodo večno živeli na zemlji, lahko Jehova naslavljajo z »Oče«, saj jim on daje življenje in ljubeče skrbi zanje. V polnem pomenu pa bodo postali Božji otroci po tem, ko bodo dosegli popolnost in se izkazali zveste v zadnji preizkušnji. (Rim. 8:21; Raz. 20:7, 8)

5., 6. Katero lepo popotnico za življenje lahko dajo starši svojim otrokom in kaj bi moral vsak otrok storiti z njo? (Glej sliko pri naslovu.)

⁵ Starši dajo svojim otrokom lepo popotnico za življenje, če jih naučijo moliti in jim pomagajo spoznati, da je Jehova skrben nebeški Oče. Brat, ki je zdaj okrajni nadzornik v Južni Afriki, se spominja: »S svojima hčerkama sem vse od tistega dne, ko sta se rodili, vsak večer molil, razen če sem bil zdoma. Danes pogosto rečeta, da se ne spomnita natančno, kaj sem povedal v teh večernih molitvah. Se pa spomnita takratnega vzdušja, občutka miru in varnosti, ki sta ga imeli, pa tudi tega, da je bil pogovor z našim Očetom Jehovom nekaj svetega. Začel sem ju spodbujati, naj molita naglas, takoj ko sta bili tega zmožni. Tako sem lahko slišal njune misli in občutke, ki sta jih izlivali Jehovu. S tem se mi je odprla enkratna priložnost, da pokukam v njuno srce. Nato sem ju taktno poučil o tem, kako naj v svoje molitve, zato da bi bile še bolj smiselne, vpleteta pomembne misli iz vzorčne molitve.«

⁶ Nič čudnega, da sta bratovi hčerki lepo duhovno napredovali. Zdaj sta srečno poročeni in skupaj z možema služita Jehovu polnočasno. Starši svojim otrokom ne morejo dati boljše popotnice za življenje, kakor je ta, da jim pomagajo splesti prisrčno in tesno prijateljstvo z Jehovom. Seveda si mora tudi otrok prizadevati, da bi ohranil to dragoceno prijateljstvo. To med drugim pomeni, da se nauči ljubiti Božje ime in ima do njega karseda spoštljiv odnos. (Ps. 5:11, 12; 91:14)

7. Na kaj smo lahko Božji služabniki ponosni in kaj to od nas zahteva?

⁷ Res smo lahko ponosni na to, da poznamo Božje ime in da pripadamo ljudstvu, ki ga je Bog izbral »za svoje ime«. (Apd. 15:14; Iza. 43:10) Našega nebeškega Očeta v molitvah prosimo: »Posvečeno bodi tvoje ime.« Ta prošnja nas morda navede tudi na to, da Jehova prosimo, naj nam pomaga, da ne bi storili oziroma rekli kaj, s čimer  bi njegovo sveto ime osramotili. Ne želimo namreč biti podobni nekaterim v prvem stoletju, ki niso živeli v soglasju s tem, kar so oznanjevali. Apostol Pavel je glede njih napisal: »Zaradi vas se Božje ime sramoti med narodi.« (Rim. 2:21–24)

8., 9. Povej primer, ki pokaže, da Jehova blagoslavlja tiste, ki jim je pomembno posvečevati njegovo ime.

⁸ Božje ime želimo posvečevati. Sestra z Norveške je po mnogo prezgodnji smrti svojega moža ostala sama z dveletnim sinom. »To je bilo zelo težko obdobje v mojem življenju,« pojasnjuje. »Sleherni dan sem skoraj vsako uro molila za moč, da bi ostala čustveno uravnovešena, saj se nisem želela nespametno odločiti oziroma nezvesto ravnati, s čimer bi dala povod Satanu, da bi zasmehoval Jehova. Želela sem posvečevati Jehovovo ime in da bi moj sin znova videl svojega očeta v raju.« (Preg. 27:11)

⁹ Ali Jehova odgovarja na takšne nesebične molitve? Vsekakor. Omenjeni sestri je pomagalo to, da se je redno družila s soverniki, ki so se iskreno zanimali zanjo. Pet let zatem se je poročila z nekim starešinom. Njen sin, ki ima sedaj 20 let, je krščen. »Tako srečna sem, da mi je mož pomagal pri njegovi vzgoji,« je še dejala.

10. Kaj se mora zgoditi, zato da bi bilo Božje ime popolnoma posvečeno?

¹⁰ Kaj se mora zgoditi, zato da bi bilo Božje ime popolnoma posvečeno in oprano vse sramote? Jehova mora odstraniti vse, ki ga nočejo sprejeti za svojega vladarja. (Beri Ezekiel 38:22, 23.) Zatem bo človeštvo postopoma postalo popolno. Kako zelo že hrepenimo po času, ko bodo vsi ljudje in angeli posvečevali Jehovovo ime! Takrat bo naš ljubeči nebeški Oče končno »vsakemu vse«. (1. Kor. 15:28)

11., 12. Do katerega spoznanja so ob koncu 19. stoletja prišli pravi kristjani?

¹¹ Preden se je Jezus vrnil v nebesa, so ga apostoli vprašali: »Gospod, ali boš Izraelu v tem času obnovil kraljestvo?« Jezus jim je odgovoril, da še ni prišel čas za to, da bi izvedeli, kdaj bo Božje kraljestvo zavladalo. Rekel jim je, naj se raje osredinijo na pomembno delo, ki ga je treba opraviti – na oznanjevanje. (Beri Apostolska dela 1:6–8.) Vseeno pa jih je spodbudil, naj le čakajo na prihod Božjega kraljestva. Zato kristjani že vse od dni apostolov molimo za prihod Kraljestva.

¹² Ko se je približal čas, da Božje kraljestvo z Jezusom na čelu zavlada v nebesih, je Jehova svojemu ljudstvu pomagal razumeti, kdaj se bo to zgodilo. Leta 1876 je Charles Taze Russell v reviji Bible Examiner (Biblijski raziskovalec) objavil članek z naslovom »Kdaj se bodo končali časi narodov?«. V njem je napisal, da bo leto 1914 pomembno leto. Pojasnil je tudi, da se »sedem časov« iz Danielove prerokbe nanaša na »določene čase narodov«, ki jih je omenil Jezus. * (Dan. 4:16; Luk. 21:24)

13. Kaj se je zgodilo leta 1914 in kaj vse od takrat potrjujejo svetovni dogodki?

¹³ Leta 1914 je med narodi v Evropi izbruhnila vojna, ki je nato zajela  ves svet. Zaradi nje je bila marsikje huda lakota. Malo pred koncem vojne leta 1918 pa je nastopila še epidemija gripe, ki je pokončala več ljudi kakor vojna sama. Ti dogodki so bili del »znamenja«, ki ga je omenil Jezus in ki naj bi dokazovalo, da je nevidno navzoč kot novi kralj zemlje. (Mat. 24:3–8; Luk. 21:10, 11) Obstaja obilo dokazov, da je Gospod Jezus Kristus leta 1914 »dobil [. . .] krono in odšel zmagujoč, da dokonča svojo zmago«. (Raz. 6:2) Očistil je nebesa, tako da je Satana in njegove angele vrgel v bližino zemlje. Vse od takrat človeštvo doživlja resničnost naslednjih navdihnjenih besed: »Gorje pa vama, zemlja in morje, ker se je Hudič spustil k vama s silno jezo, saj ve, da ima malo časa.« (Raz. 12:7–12)

14. a) Zakaj je pomembno, da ne nehamo moliti za prihod Božjega kraljestva? b) Katero pomembno delo nam je zaupano?

¹⁴ Prerokba iz Razodetja 12:7–12 pojasnjuje, zakaj lahko rojstvo Božjega kraljestva in začetek katastrofalnih dogodkov, ki še danes pestijo človeštvo, postavimo približno v isti čas. Jezus, kralj Božjega kraljestva, je začel vladati sredi svojih sovražnikov. Vse dokler ne bo dokončal svoje zmage in naredil konec hudobiji na zemlji, ne nehajmo moliti za prihod Božjega kraljestva. Prizadevajmo si tudi živeti skladno s takšnimi molitvami, zato sodelujmo pri izpolnitvi najbolj  osupljive značilnosti »znamenja«. Jezus je to značilnost takole napovedal: »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec.« (Mat. 24:14)

15., 16. Kako pokažemo, da živimo skladno s prošnjo, naj se Božja volja godi na zemlji?

¹⁵ Pred kakimi 6000 leti se je Božja volja neovirano godila na zemlji. Jehova je človeštvu omogočil odličen začetek, zato je ob pogledu na vse, kar je naredil, lahko rekel: »Je zelo dobro.« (1. Mojz. 1:31) Nato pa je prišlo do Satanovega upora in od takrat naprej na zemlji sorazmerno malo ljudi izpolnjuje Božjo voljo. Toda danes imamo edinstveno priložnost, da živimo v času, ko približno osem milijonov Prič moli, naj se na zemlji godi Božja volja, in tudi živi skladno s to prošnjo. To se vidi iz njihovega načina življenja in iz tega, da vneto pridobivajo učence.

¹⁶ Neka sestra, ki se je krstila leta 1948 in je služila kot misijonarka v Afriki, na primer pravi: »V soglasju s temi besedami iz vzorčne molitve pogosto molim, da bi našli vse ovcam podobne ljudi in jim pomagali spoznati Jehova, preden bo prepozno. In ko želim komu oznanjevati, najprej prosim Boga za modrost, da bi lahko dosegla srce tega posameznika. Molim pa tudi, da bi nas Jehova blagoslavljal, ko si prizadevamo skrbeti za ovcam podobne ljudi, ki smo jih že našli.« Nič presenetljivega ni, da ima ta 80-letna sestra uspeh na oznanjevanju in da je s pomočjo drugih že mnogim pomagala, da so postali Jehovove priče. Nedvomno ti pridejo na misel še drugi bratje in sestre, ki se veliko žrtvujejo, zato da lahko kljub omejitvam, ki jih prinaša starost, izpolnjujejo Božjo voljo. (Beri Filipljanom 2:17.)

17. Kaj občutiš, ko premišljuješ o tem, kako bo Jehova še odgovoril na tvoje prošnje, naj se na zemlji godi njegova volja?

¹⁷ Dokler ne bodo z zemlje odstranjeni sovražniki Božjega kraljestva, ne bomo nehali moliti, naj se godi Božja volja. Nato pa se bo Božja volja izpolnjevala v še večjem obsegu, ko bo v raju na zemlji na milijarde ljudi vstalo od mrtvih. »Ne čudite se temu,« je rekel Jezus, »kajti prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali [. . .] [moj] glas in prišli ven.« (Jan. 5:28, 29) Nepopisno lepo bo pozdraviti naše ljubljene, ko bodo obujeni od mrtvih! Bog nam bo obrisal »vse solze z oči«. (Raz. 21:4) Večina obujenih bo »nepravičnih«. To so tisti, ki pred smrtjo niso imeli priložnosti spoznati resnice o Bogu Jehovu in njegovem Sinu. Te ljudi bomo z veseljem poučevali o Božji volji in namenu ter jim tako pomagali, da bodo izpolnili pogoje za »večno življenje«. (Apd. 24:15; Jan. 17:3)

18. Kaj človeštvo najbolj potrebuje?

¹⁸ V vsem vesolju bosta lahko nastopila mir in sloga šele, ko bo Božje kraljestvo posvetilo Jehovovo ime. Takrat bo Bog v celoti uslišal prve tri prošnje v vzorčni molitvi in s tem človeštvu dal tisto, kar najbolj potrebuje. V Jezusovi vzorčni molitvi pa so omenjene še štiri pomembne prošnje. O njih bomo razpravljali v naslednjem članku.