Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

“Wesukisa Okukoleleya”

“Wesukisa Okukoleleya”

ETYI Anita akala Ombangi ya Jeova, omulume wae anumana unene. a (Tala pokatoi.) Ahetekela okumutyika okuenda komaliongiyo iya emupopila opo ahapopie vali enyina lia Huku. Tyina ametyiivi okuti wapopia enyina lia Jeova, unumana unene.

Tupu, omulume wa Anita ankho kahande ovana vae valongeswa konthele ya Jeova ine okuvetuala komaliongiyo. Otyo ankho tyepuiya unene ku Anita mokonda ankho uhanda okukuatesako ovana vae otyo omulume wae ehetyii.

Ngetyi ongeleka ya Anita yalekesa, umwe mombunga yetu upondola okututyilika okuumbila Jeova. Ine hamwe una vali otyitateka otyikuavo. Ine hamwe ukahi nokuvela omanima omanyingi. Ine hamwe wankhisa omona wove, ine omulume wove ine omukai wove. Ine hamwe umwe uhole mombunga yove wayekapo okufenda Jeova. Movitateka ngovio, oityi upondola okulinga opo utualeko nekolelo mu Jeova?

Apostolu Paulu wati: “Wesukisa okukoleleya.” (Hebreus 10:36) Ngotyo, oityi tyipondola okukukuatesako okukoleleya?

LIKUAMBELA KU JEOVA OPO EKUKUATESEKO

Tyina umona ononkhumbi, hinangela okuti tyili-tyili wesukisa okukuatesuako na Jeova opo ukoleleye. Muiita opo ekukuateseko. Otyo Ana alingile etyi omulume wae auhulukilwa nononkhia. Tunde apa velinepa ankho palambale omanima 30. Ana wati: “Kakondaukile vali kovilinga okuya nokeumbo. Ankho una vala omanima 52.”

Namphila ankho ovilinga via Ana vimutalula, mahi ankho kaviatepululile oluihamo lwae. Oityi Ana alingile? Wati: “Nayumba omutima wange ku Jeova andyimuiti opo ankhuateseko.” Ana ankho utyii okuti Jeova memukuatesako mokonda tyina amelikuambela, utula omutima akala nombembwa. Iya Ana wati: “Ndyitupu ondima yokuti Jeova makapindulapo omulume wange metutilo.”—Filipenses 4:6, 7.

Jeova walaa ovaumbili vae okuti matehelela omalikuambelo avo. (Salmo 65:2) Iya mekeveavela ovipuka aviho vesukisa opo vatualeko okumuumbila. Jeova mekukuatesako opo utualeko nekolelo mwe namphila una ovitateka.

TUALAKO OKUFUENA KOVAKUATATE VOVE NO NOMPHANGE

Oyo onkhalelo onkhuavo Jeova etukuatesako okukoleleya. Jeova utuavela ovakuatate vetu nonomphange mewaneno. Tupondola okulilongesila konkhalelo ovakuatate voko Tesalonika vakuatesileko vakuavo etyi vamoneswa ononkhumbi. Mokueenda kuomivo ovio, haunene ankho vesukisa okulipameka. (1 Tessalonicenses 2:14; 5:11) Vakuatesileko ovakuatate vavo nonomphange okutualako nekolelo mu Jeova mokuliongiya aveho nokukala noupanga wapama. Oityi tupondola okulinga opo tutualeko nekolelo ngova Tesalonika?

Tuesukisa okukala nomapanga omawa mewaneno nokulipameka, haunene momivo viovitateka. (Romanos 14:19) Apostolu Paulu wamonesilue ononkhumbi, novitateka ovikuavo vali, mahi Jeova emuavela ononkhono opo akoleleye. Mongeleka, Jeova waundapesile ovakuatate nonomphange opo vemupameke. Apostolu Paulu apopi konthele yomapanga ae okuti: “Vakalele ondyivi-ndyivi yepameko liange.” (Colossenses 4:10, 11) Ovakuatate ovo ankho vehole Paulu. Ngotyo, tyina ankho esukisa okukuatesiwako, ovakuatate ankho vetyilinga nokumupameka. Hamwe nove uhinangela onthiki imwe ovakuatate vomewaneno liove vekupopila ine valinga otyipuka tyimwe tyikupameka.

ITA OVAKULU VEWANENO VEKUKUATESEKO

Jeova tupu ukuavela ovakulu vewaneno. Ovalume ovo vapondola okukupameka nokukuavela onondonga mbatunda mo Mbimbiliya. Ovakulu ovo vekahi “ngomphangu yokuholama omphepo, nomphangu yokuholama ombila, ngonondongi mbomeva, momaluhandya, ngokahi konkhanda onene mokati komutenya.” (Isaías 32:2) Tyitupameka unene okunoñgonoka okuti ovakuatate vetu vafuapo pala okutukuatesako. Ngotyo tyina tuna ovitateka, otyiwa okuenda kovakulu vewaneno. Vapondola okutukuatesako okutualako okuumbila Jeova.

Tyotyili, ovakulu vewaneno kamavatetulula ovitateka viove aviho. Navo ovakuankhali ngove. (Atos 14:15) Mahi molitehelela nawa tyina wenda komukulu wewaneno iya alingi elikuambelo okupopia otyitateka tyove ku Jeova. (Tiago 5:14, 15) Mongeleka, ovakulu vewaneno vapameka omukuatate umwe ko Italia ankho umona ononkhumbi mokueenda kuomanima omanyingi, mokonda yovitateka viekongoko. Konyima omukuatate wati: “Oluembia nokankhenda valekesa ovikando aviho vanthalelapo, tyakuatesako okukoleleya.” Inkha ukahi nokumona ononkhumbi, Jeova uhanda wiite ovakulu vewaneno opo vekukuateseko.

TALA KOVILINGA VIA JEOVA

Tyina tutala kovilinga via Jeova matutyimono oñgeni Jeova etukuatesako. Otyo João alingile. Etyi ankho ena omanima 39, wanoñgonoka okuti una ouvela utiwa câncer. Ankho usoka okuti kapondola okuvela, haunene mokonda ankho omukuendye. Iya ankho una otyiho nomukai nomona wae una vala omanima etatu. João wati: “Omukai wange ankho kesuku vala novana, mahi tupu ankho usuka naame, alo umwe ankho unthyindikila kosipitali.” Ankho mokonda yokunwa ovihemba, ankho uponwa unene nokuihama pomutima. Iya ankho hatyoko vala. João aimbuka okuti tate yae kekahi nawa wesukisa omunthu umukuatesako.

Oityi tyakuatesileko João nombunga yae momuvo wovitateka? Namphila ankho João elitehela okuti waponwa, ankho ulinga atyiho opo ombunga yae isuke novilinga via Jeova. Wati: “Ankho tuenda komaliongiyo aeho, nomovilinga viokuivisa, nokulinga apeho efendelo liombunga namphila tyahapepukile.” João wanoñgonoka okuti ankho tyakolela okupameka oupanga wae na Jeova. Namphila ankho potete tyemuihama nokualinga otyiho, konyima akala nawa. Ankho utyii okuti Jeova umuhole iya umuavela ononkhono esukisa. Jeova upondola okukukuatesako ngotyo, tyina una otyiho ine watila owoma. João wati: “Jeova upondola okukupameka, ngetyi alinga naame.”

Tyina ukahi nokumona ononkhumbi, hinangela onondaka mba Paulu: “Wesukisa okukoleleya.” Mokuyumba onthumbi mu Jeova pokulikuambela kwe. Fuena kovakuatate vove mewaneno, ita ekuateso kovakulu vewaneno, iya tualako okufenda Jeova. Mekukuatesako movitateka unavio pehepano nevi maviya komutwe.

a Omanyina amwe apilululwa.