Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

KOTA MAMA-TENE NI | TONGANA NYEN TI HON NDO TI GINGO BÊ

Gingo bê ndali ti aye ti sioni

Gingo bê ndali ti aye ti sioni

Alona atene: “Lakue tongana mbi mä toto ti sirène, bê ti mbi ayeke fâ, na mbi yeke kpe mbi lï gbe ti mbeni da. Me so kue so, mbeto ni ahunzi ape. Me tongana mbi yeke na gigi si ndo ti hondengo tere ayeke dä ape, mbeto ni ayeke ga encore ngangu. Na tapande, mbeni lâ, ye ni awara mbi na lege. Mbi komanse ti dekongo nga mbi wu gbä. A sara l’heure mingi na pekoni awe la si mbeto ti mbi ni ahon. Na pekoni, sirène ni akiri akomanse ti toto.”

Alona

Bira ayeke gi mbeni oko ti aye so ayeke sara sioni na zo. Na tapande, tongana mo ga ti hinga so mo, wala mbeni zo so mo ye lo mingi, ayeke na mbeni kobela so a lingbi ti soigné ni ape, a yeke mbeni kota choc ngbanga ti mo. Ti ambeni zo ni, ala yeke gi bê ti ala ndali ti kekereke. Ala yeke gi bê ti ala, atene: ‘Eskê amolenge ti e, wala amolenge ti ala, ayeke duti gi na yâ ti dunia ni so tënë ti bira, sarango sioni na zo nga na asioni kobela asi singo dä so?’ E yeke sara tongana nyen ti hon ndo ti amara ti gingo bê tongaso?

So lo hinga lo tene aye ti sioni ayeke si, tongana ‘zo ti ndara abâ ye ti sioni, lo yeke honde tere ti lo’. (aProverbe 27:12). Legeoko tongana ti so e yeke gi ti bata tere ti e, e lingbi nga ti sara ambeni ye ti bata yâ ti li ti e si a ngbâ nzoni. Asioni film, même asango so asi singo na asioni image akiri azia mbeto mingi na yâ ti e nga na amolenge ti e. Ti kpe ti bâ aye ni so, a ye pëpe ti fa so e ke ti yeda so aye ni so ayeke si. Nzapa aleke li ti e azo ti tene asioni ye la aduti na yâ ni ape. Ni la, a yeke nzoni, na place ti asioni ye ni, e zia gi “ye kue so ayeke tâ tënë, . . . ayeke mbilimbili, . . . ayeke nzoni-kue, . . . ye kue so zo alingbi ti ye ni”. Tongana e sara tongaso, “Nzapa ti siriri” ayeke mû na e siriri ti bê nga na ti bibe.—aPhilippien 4:8, 9.

SAMBELA AYEKE KOTA YE MINGI

Tâ mabe ayeke aidé e ti hon ndo ti gingo bê ti e. Bible awa e ti ‘zia lê ti e akpengba ti sambela.’ (1 Pierre 4:7). E lingbi ti hunda na Nzapa ti mû maboko na e ti sara ye na mbeto ape nga na ndara na yâ ti aye so ayeke si na e, na hingango so “lo yeke mä e na ndo ti aye kue so e yeke hunda”.—1 Jean 5:15.

Lo na koli ti lo, Avi

Bible atene so, a yeke Nzapa pëpe, me Satan la si ayeke “mokonzi ti dunia so”; nga a tene “dunia so kue ayeke na gbe ti Zo ti sioni.” (Jean 12:31; 1 Jean 5:19). Ni la, tongana Jésus afa na e ti sambela Nzapa, e tene, “zi e na maboko ti Zo ti sioni”, tâ tënë la lo tene so (Matthieu 6:13). Alona atene: “Tongana sirène akomanse ti toto, mbi yeke sambela Jéhovah ti tene lo mû maboko na mbi ti maîtrisé tere ti mbi. Nga, koli ti mbi ayeke iri mbi na téléphone, nga lo yeke sambela na mbi. Ti tâ tënë ni, sambela ayeke mû maboko na zo.” A yeke tongana ti so Bible atene: “L’Éternel ayeke nduru na azo kue so adi iri ti Lo, ala so adi iri ti Lo na lege ti tene-biani [wala na bê ti ala kue].”—Psaume 145:18.

BEKU TI E TI KEKEREKE

Na yâ ti mbeni fango ye ti Jésus, lo fa na adisciple ti lo ti sambela tongaso: “E ye royaume ti mo aga.” (Matthieu 6:10, La Sainte Bible en sango). Royaume ti Nzapa ayeke zi ande biaku biaku aye kue so asara si zo agi bê ti lo. Na lege ti Jésus, so ayeke “Mokonzi Ti Siriri”, Nzapa ayeke “sara si bira awe juska na nda ti sese”. (Ésaïe 9:5; Psaume 46:10). “Fade [Nzapa afâ] ngbanga na popo ti amara; . . . fade mara ayä épée na tere ti mbeni mara pëpe, na ala manda ti sara bira mbeni pëpe. . . . Zo oko ti mû mbeto na ala ayeke pëpe.” (Michée 4:3, 4). Asewa ayeke duti ande na ngia, nga ala yeke sara “da, na ala duti na yâ ni; fade ala lu vigne na yaka, na ala te lê ni.” (Ésaïe 65:21). “Fade wakodoro atene pëpe, Mbi yeke na kobela.”—Ésaïe 33:24.

Laso, atâa ye kue so zo ayeke sara ti tene asioni ye awara lo ape, a yeke ngangu ti kpe “lâ na pasa [wala aye so zo aku tere ti lo na ni ape]”. (Zo-ti-fa-tene 9:11). Depuis la si bira, sarango ye ti ngangu na zo nga na akobela ayeke fâ anzoni zo so. Me, beku wa la azo ni so akui so ayeke na ni?

Gbâ ti azo, so gi Nzapa oko la si ahinga wungo ti ala, ayeke kiri ande na fini. Ti laso, ala ngbâ ti lango, na Nzapa agirisa ala ape. Ala ngbâ ti lango ti ku na ngoi so “ala kue so ayeke na yâ ti asende [wala adû] ti kuâ ayeke . . . sigigi.” (Jean 5:28, 29). Na ndo ti zingongo ti akuâ, Bible atene: “E yeke na beku so tongana mbeni kale ti mangboko ndali ti âme ti e, a luti nzoni nga a luti ngangu.” (aHébreu 6:19). Nga, Nzapa amû ‘mbeni tâ beku na azo kue ti zia bê dä na lege so lo zingo [Jésus] na kuâ.’—Kusala 17:31.

Ti laso, même azo so ayeke gi ti zia ngia na bê ti Nzapa ayeke gi ka bê ti ala. Ye so amû maboko na Paul, Janet nga na Alona ayeke so ala gi ti ga nduru na Nzapa na lege ti sambela, nga ala gi ti zia bê ti ala na ndo ti beku ti kekereke so ayeke na yâ ti Bible. Na tapande ti Paul, Janet na Alona, “zia Nzapa so ayeke mû beku na zo asara si [mo] si na ngia nga na siriri kue na lege so [mo] mä na bê”.—aRomain 15:13.